VSL sklep Kp 1220/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Ob reševanju pritožb javnega tožilca in zagovornika obtoženega T. B.

se izpodbijana sodba razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 171/I KZ RS ter mu je bila na podlagi istega zakonskega določila izrečena kazen 3 mesece zapora. Po členu 50 KZ SFRJ v zvezi s členom 4 Ustavnega zakona je bil obtožencu v to kazen vštet čas, prebit v priporu od 13.8.1992, od 18,10 ure do 14.8.1992 do 12. ure. Obtožencu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in po členu 108 ZKP plačilo zneska 113.921,00 SIT oškodovancu, z zakonitimi obrestmi od 13.8.1991 dalje.

Proti tej sodbi se pritožujeta javni tožilec in obtoženčev zagovornik. Javni tožilec se pritožuje zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se izreče obtožencu daljšo zaporno kazen. Zagovornik obtoženca uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožuje pa se tudi zaradi odločbe o kazni, o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku ter predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se zadeva vrnne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ob reševanju pritožb je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

V izreku izpodbijane sodbe je navedeno, da je obtoženec z opisanim ravnanjem na račun najemnine dosegel 113.921,00 SIT protipravne premoženjske koristi. Ta ugotovitev pa v razlogih sodbe ni obrazložena, oz. so razlogi, navedeni o višini pridobljene premoženjske koristi, nejasni. Sodišče prve stopnje je sicer sprejelo izpovedbo T. M., da je bila ob prevzemu avtomobila po dejanju odklopljena žica števca kilometrov, zaradi česar so potem v skladu s splošnimi pogoji obračunali dnevno po 500 prevoženih kilometrov, da je obtoženec ob najemu plačal depozit v znesku takratnih 9.400 din, potem pa ničesar več, in tako še vedno dolguje 113.921,00 SIT, kolikor znaša neplačana najemnina. V razlogih sodbe ni navedeno, po kakšnem izračunu je sodišče ugotovilo znesek protipravne premoženjske koristi 113.921,00 SIT, kajti četudi bi se računalo dnevno po 500 prevoženih kilometrov, to pa po ceni 5,40 kot je določeno v najemni pogodbi, bi bil znesek manjši kot pa je naveden v izreku sodbe. Kaj je bilo potemtakem še upoštevano v izračunu pridobljene protipravne premoženjske koristi, v sodbi ni navedeno. S tem pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 364. člena ZKP.

V novem sojenju bo znesek protipravne premoženjske koristi potrebno natančno izračunati ter za takšen izračun navesti tudi popolne in jasne razloge. Poleg ponovne izvedbe in ocene dosedanjih dokazov, bo treba pribaviti tudi pogoje najema, ki so sestavni del pogodbe z dne 10.7.1991, kot je navedeno v tej pogodbi. Po tako dopolnjenem postopku bo sodišče prve stopnje lahko zanesljiveje ugotovilo višino pridobljene premoženjske koristi v razlogih sodbe pa tudi jasno in popolnoma obrazložilo, kako je ugotovilo takšno višino pridobljene premoženjske koristi.

Glede na navedeno je bilo treba ob reševanju pritožb javnega tožilca in zagovornika izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.