VSL sodba Kp 1554/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se po 84. in 85. členu KZ SFRJ obdolžencem B. K., A. D. in P.O. naloži v plačilo znesek 3.649,80 SIT, kar ustreza pridobljeni premoženjski koristi. Obdolženci so dolžni plačati kot stroške pritožbenega postopka vsak po 2.000,00 SIT povprečnine.

[JEDRO] Če oškodovanec v kazenskem postopku ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, je obvezno naložiti obdolžencu, da plača denarni znesek, ki ustreza doseženi premoženjski koristi.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje vse tri obdolžence spoznalo za krive nadaljevanih kaznivih dejanj tatvine po II. odstavku 165. člena KZ RS ter jim na podlagi 52. čl. KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo ter v tej na podlagi II. odstavka 165. člena obdolženemu A. D. določilo kazen petnajst dni zapora, obdolženima B. K. in P. O. pa vsakemu po en mesec zapora, ki se ne bodo izvršile, če obdolženci v enoletni preizkusni dobi ne bodo storili novega kaznivega dejanja. Obdolženemu P. O. je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka, B. K. in A. D. pa plačila le-teh oprostilo. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o odvzemu premoženjske koristi po 4. tč. 363. čl. ZKP v zvezi z II. odst. 367. čl. ZKP ter predlagal, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolžencem odvzame premoženjsko korist pridobljeno s kaznivimi dejanji. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da so obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja ter ugotovilo, da vrednost vzetih stvari znaša 3.649,00 SIT. Takšna ugotovitev obstoja kaznivih dejanj in višine čistega presežka premoženja, ki so si ga obdolženci z njimi pridobili, pa je ob upoštevanju dejstva, da oškodovanci v kazenskem postopku niso uveljavljali premoženjskopravnih zahtevkov in splošnega pravnega pravila, da nihče ne more obdržati protipravno pridobljene premoženjske koristi, sodišču obligatorno nalagalo izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi. Ker sodišče navedenega ukrepa ni izreklo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžencem, glede na to, da bencina ni več mogoče odvzeti, naložilo plačilo denarnega zneska, ki ustreza pridobljeni skupni premoženjski koristi. Ta denarni znesek so obdolženci dolžni plačati ker ustreza doseženi premoženjski koristi. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst. 98. čl. in 101. čl. ZKP.