VSL sodba Kp 1536/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o varnostnem ukrepu po čl. 70 KZ SFRJ spremeni tako, da se čas trajanja varnostnega ukrepa izgona tujca iz države podaljša na 2 (dve) leti. Obtoženec se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 95. člena ZKP.

[JEDRO] Izrek varnostnega ukrepa izgona tujca iz države za najkrajšo dobo, to je za dobo enega leta, ni ustrezen, ker kaznivo dejanje velike tatvine ni edino, ki ga je doslej storil, saj je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj že obsojen.

[OBRAZLOŽITEV] S sodbo, s katero je bil obtoženec zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 166/I tč. 1 KZ RS obsojen na 6 mesecev zapora, je bil obtožencu po čl. 70 KZ SFRJ izrečen tudi varnostni ukrep izgona tujca iz države za čas enega leta. Proti sodbi se je pritožil javni tožilec, ki izpodbija odločbo o varnostnem ukrepu po čl. 70 KZ SFRJ in predlaga, da pritožbeno sodišče v tem delu izpodbijano sodbo spremeni tako, da čas trajanja izgona iz države znatno podaljša. Pritožba je utemeljena. Potrebno je pritrditi stališču javnega tožilca, da je varnostni ukrep izgona tujca, torej obtoženca, iz države, izrečen za prekratko dobo. Če bi bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil obtoženec obsojen s sedaj izrečeno sodbo, edino kaznivo dejanje, ki ga je obtoženec doslej storil, bi bila najkrajša možna doba njegovega izgona iz Republike Slovenije primerna. Vendar pa je bil obtoženec že večkrat obsojen, in sicer nazadnje s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. I K 42/85 z dne 12.3.1986, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 166/I tč. 1 KZ RS in zaradi kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/II KZ RS, torej prav tako zaradi premoženjskih deliktov. Te obsodbe pa niso edine, saj iz kazenskega lista v navedenem kazenskem spisu izhaja, da je bil leta 1973 v Gračanici obsojen zaradi kaznivega dejanja po čl. 142/II KZ, leta 1977 pa v Kragujevcu zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 250 KZ na kazen 1 leta strogega zapora. Zato izrek varnostnega ukrepa tujca iz države za najkrajši možni čas ni primeren, pač pa je zaradi odprave nevarnosti, da bi obtoženec v Republiki Sloveniji nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj zoper premoženje potrebno, da se izžene iz države za daljši čas, pri čemer je po oceni pritožbenega sodišča doba izgona 2 let ustrezna. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah čl. 98/IV in 101 ZKP.