VSL sodba Kp 1303/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba obdolženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 tolarjev.

[JEDRO] Kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero se po zakonu sme izreči denarna kazen ali zapor do 3 let, absolutno zastara v skladu z določili KZ SFRJ v 6 letih.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 251/III in I KZ RS ter mu je bila izrečena denarna kazen 500,00 tolarjev, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni. Obdolžencu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka. Proti sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik, vendar je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Dovolilo pa je obdolžencu vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer se je obdolženec skliceval na navedbe v pritožbi zagovornika, ki uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazensekga zakona ter predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtožba zavrne. Pritožba ni utemeljena. Kazenski pregon za obravnavano kaznivo dejanje še ni absolutno zastaral. Za kaznivo dejanje po členu 251/III je v kazenskem zakonu RS predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let. Kazenski pregon absolutno zastara v skladu z določili člena 95/I točka 5 in 96/VI KZ SFRJ v 6 letih. Kazenski pregon bi tedaj absolutno zastaral dne 9.6.1995. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih členov 98/I in 101 ZKP. Pravna podlaga za uporabo določil KZ SFRJ in ZKP je v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).