VSL sklep Kp 1677/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi obtoženega J.P. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obtoženca o d p r a v i .

[JEDRO] Po oceni pritožbenega sodišča niso podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec kazniva dejanja ponavljal in tudi ne na nevarnost, da bi na prostosti pobegnil in se izognil kazenskemu postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje zoper obdolženca podaljšal pripor iz razlogov po 1. in 3. točki II. odst. 191. čl. ZKP po vložitvi obtožnice zaradi treh kaznivih dejanj goljufije po I. in II. odst. 171. čl. KZ RS. Zoper sklep se je pritožil obtoženec. Predlaga, da se pripor odpravi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je podana bojazen, da bi obtoženec na prostosti pobegnil. Iz podatkov spisa izhaja, da je preiskovalna sodnica obtoženca le enkrat vabila na zaslišanje in da se je to vabilo vrnilo z oznako "neznan". Potem pa se je zadovoljila s sporočilom organov za notranje zadeve iz nekega drugega spisa, da je obtoženec verjetno v Avstriji v zaporu. Čeprav je nekaj mesecev pred tem dobila sporočila Mestnega sekretariata za notranje zadeve, da je postala pravnomočna odločba, s katero so obtožencu dovolili spremembo osebnega imena. V tem sporočilu je bil tudi naveden naslov obtoženca, na katerega pa ga preiskovalna sodnica ni vabila. Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da priporni razlog po 1. točki II. odst. 191. čl. ZKP ni izkazan. Enako velja tudi za priporni razlog po 3. točki. Obtoženec dosedaj pravnomočno še ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje. Okoliščine dejanj, katerih je sedaj obtožen in dejstvo, da je bil nepravnomočno spoznan za krivega enega kaznivega dejanja goljufije po oceni pritožbenega sodišča niso okoliščine, ki bi kazale na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da bi bilo treba obtoženca pripreti. Zato je ugodilo pritožbi in pripor zoper obtoženca odpravilo.