VSL sklep Kp 1657/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima dejanje, opisano v zasebni tožbi, le znake kaznivega dejanja obrekovanja po 1. odstavku 107. člena KZS in da je pregon storilca že zastaral.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zasebno tožbo s katero je zasebni tožilec obtožil obdolženca kaznivega dejanja obrekovanja po 3. odstavku 107. člena KZ RS. Proti sklepu se je pritožil zasebni tožilce. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje zasebne tožbe ni zavrglo zato, ker je bila vložena prepozno, kot to zmotno meni pritožnik, temveč zato, ker je ugotovilo, da pregon storilca zaradi zastaranja ni več dovoljen. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da dejanje, opisano v zasebi tožbi, nima znakov kvalificirane oblike obrekovanja po 3. odstavku 107. člena, temveč le temeljne oblike kaznivega dejanja po 1. odstavku tega člena. Glede na kazen, predpisano za to kaznivo dejanje in ob upoštevanju določil 6. točke 1. odstavka 95. člena ZKP je pravilno ugotovilo, da po preteku dveh let od storitve pregon storilca ni več dovoljen. Pravilna je zato odločitev prve stopnje, ko je obtožni predlog zavrglo. Pritožba zasebnega tožilca pa ne more izpodbiti zakonite in pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.