VSL sklep II Cp 4722/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je nastopilo absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili odmerjeni sodna taksa in kazenska taksa ter odrejena njuna prisilna izterjava.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša neplačana sodna taksa za pritožbo z dne 28.1.2005 - 1084,96 EUR, ter za opomin - 39,64 EUR, skupno 1124,60 EUR. Ugotovilo je nadalje, da kazenska taksa znaša 562,30 EUR ter da je tožeča stranka dolžna plačati v roku 60 dni od prejema tega sklepa neplačano sodno takso v skupnem znesku 1124,6o EUR in kazensko takso v znesku 562,30 EUR, skupaj 1.686,90 EUR, sicer bo navedeno takso prisiljeno izterjana preko organa, ki je pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Poudarja, da opomina za plačilo takse ni prejela. Ugovarja tudi zastaranje izterjave sodne takse.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno ugovarja zastaranje, ki pa je sicer nastopilo šele po vložitvi pritožbe. Po določbi 9. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/2004; ZST - UPB1; v nadaljnjem besedilu:ZST) namreč zastara zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno plačati sodno takso (relativno zastaranje), v vsakem primeru pa zastaranje nastane, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutno zastaranje). V skladu z določbo 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo - takrat, ko se vloga izroči. Ker so od nastanka taksne obveznosti, to je od 28.1.2005, ko je bila predmetna pritožba vložena na sodišču (glej list štev. 139 v spisu), že potekla štiri leta - dne 28.1.2009, je nastopilo absolutno zastaranje izterjave predmetne takse, in je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi ter razveljaviti izpodbijani sklep v celoti (člen 358-tč. 5 ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Pritožbene stroške, kljub uspehu s pritožbo, nosi pritožnica sama, saj so nastali v posebnem postopku prisilne izterjatve neplačane takse, ki teče med taksnim zavezancem in državnim organom, ter torej ne več v pravdi, ki je že pravnomočno zaključena, torej ne več med pravdnima strankama v kontradiktornem postopku. Zato jih ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so nastali v pravdnem postopku ali zaradi pravdnega postopka, ki je potekal med pravdnima strankama, v smislu določbe 1. odstavka 151. člena ZPP. Zato teh stroškov ni mogoče naložiti prvotoženi stranki, ki sicer v pravdi ni uspela.