VSL sklep II Cp 400/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

S popravnim sklepom (sodbo) lahko predsednik senata kadarkoli popravi le očitne pisne in računske pomote.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV P 172/96 z dne 14.10.2008, v 3. točki izreka popravilo tako, da je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 248,88 EUR, v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti sklepu se tožnica pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve pravil postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sodbe z dne 14.10.2008 sodišče ne bi smelo vsebinsko spreminjati in dopolnjevati, saj je že postala pravnomočna. Pravdni stranki se zoper njo nista pritožili. Izpodbijani sklep tudi ni obrazložen, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep ima dovolj razlogov, da ga je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da v sodbi z dne 14.10.2008 pomotoma ni odločilo o zahtevi tožene stranke o povrnitvi pravdnih stroškov, zato je s tem sklepom svojo odločitev o stroških iz 3. točke izreka sodbe, dopolnilo še z izračunom stroškov tožene stranke in v posledici to točko nato tudi popravilo. Sodišče prve stopnje bi res moralo izdati le dopolnilni sklep, s katerim bi odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 442,43 EUR. Vendar to, da je izdalo tudi popravni sklep (s katerim se sicer lahko popravijo le očitne pisne in računske pomote), na pravilnost končne odločitve ni vplivalo.

Upoštevaje takšno odločitev in odločitev v 3. točki izreka sodbe, po kateri je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 193,55 EUR, bi bila tako tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, po medsebojnem pobotu, v znesku 248,88 EUR. To pa je ravno toliko, kot je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom. Odločitev torej ni nepravilna in ni v škodo pritožnice. Vlogo, s katero je tožena stranka predlagala izdajo popravnega, smiselno pa dopolnilnega sklepa, je podrejeno označila kot pritožbo.

Tudi, če bi pritožbeno sodišče vlogo obravnavalo kot pritožbo, bi ji ugodilo in izrek o stroških v sodbi z dne 14.10.2008, spremenilo tako, kot je to odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Ker so pravdni stroški tudi odmerjeni v skladu z uspehom pravdnih strank v postopku (2. odstavek 154. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).