VSL sklep II Cp 249/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižni postopek je izvedbeni postopek. V njem zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o utemeljenosti nadaljnjega teka izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2874 In 849/2008 z dne 16. 9. 2008, pri nepremičnini, vpisani v podvložek št. 2909/10, k.o. ..., last S. S. do 1/6, dovolilo zaznambo izvršbe ter vknjižbo hipoteke v korist upnika R., d. d.,

Proti sklepu se pritožuje zemljiškoknjižna solastnica, ki v pritožbi navaja, da je bila upnica Raiffeisen banka, d. d., že septembra 2008 obveščena, da bo terjatev poplačana iz naslova rubeža njene plače, ki se izvaja od 15. 9. 2008 dalje. Pojasnjuje, da je nepremičnina, že pod hipoteko zaradi stanovanjskega kredita. Znesek hipoteke pa presega vrednost njenega solastniškega deleža na nepremičnini, zato meni, da je izvršba na njeni solastni nepremičnini nesmiselna.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga izpodbijanega sklepa je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2874 In 849/2008 z dne 16. 9. 2008. Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. odstavku 86. člena določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 16. 8. 2008 je razvidno, da je bila zaradi izterjave terjatve dovoljena izvršba z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini, vpisani pri podvložku št. 2909/10, k. o. ...., last S. S. do 1/6. Ker so v obravnavanem primeru listine, ki jih zahteva ZZK-1 v 142. členu, predložene in stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so podani pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1, kot tudi za vknjižbo hipoteke na podlagi 88. člena ZZK-1.

Zemljiškoknjižni postopek je izvedbeni postopek. V njem zemljiškoknjižno sodišče ne odloča o utemeljenosti nadaljnjega teka izvršbe. Zato pritožbene navedbe, da je bila upnica v izvršilnem postopku obveščena, da bo terjatev poplačana na podlagi rubeža plače in da že (vknjižena) hipoteka zaradi stanovanjskega kredita presega vrednost njenega solastninškega deleža na nepremičnini, za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem vknjiži tudi hipoteko po uradni dolžnosti, niso pravno relevantne. Če se terjatev v izvršilnem postopku poplačuje, bo izvršilno sodišče, ko bo v celoti poplačana, izdalo sklep o ustavitvi postopka, ki ga bo skupaj z obvestilom poslalo zemljiškoknjižnemu sodišču, ki bo po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo izvršbe in vpisano hipoteko (90. člen ZZK-1).

Ker je pritožba neutemeljena in pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. člena ZNP), je na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.