VSL sklep I Cp 3473/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrže.

[JEDRO] Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] V izpodbijani dopolnilni sklep je zapuščinsko sodišče povzelo sporazum o dedovanju (v nadaljevanju dedni dogovor) dedinj M. L. in H. F. o delitvi zapuščine. Dopolnilni sklep je bil izdan po izdaji in tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V pritožbi zoper dopolnilni sklep dedinja H. F. predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v obravnavanje prvostopnemu sodišču. Uveljavlja vse tri, z ZPP predvidene pritožbene razloge. Meni, da izpodbijani sklep ni zemljiškoknjižno izvedljiv, ker zemljiškoknjižne parcele niso ustrezno označene. Razen tega sta z dednim dogovorom dedinji razpolagali z nedoločenimi deleži nepremičnin, kar je razlog, da tudi zaradi tega sklep ni zemljiškoknjižno izvedljiv. Stoji na stališču, da bi pred izdajo sklepa zemljiškoknjižno sodišče moralo moralo razpolagati z elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Tudi imetnika pravic nista označena s podatki, ki jih predpisuje 1. odstavek 24. čl. ZZK-1. Po pritožničinem mnenju je zapuščinsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker je slepo sledilo dogovoru dedinj. Sodišče bi dedinji moralo pozvati na dopolnitev dogovora zaradi navedbe identifikacijskih znakov nepremičnin in osebnih podatkov imetnic stvarnih pravic. Ker sodišče tega ni storilo, je izpodbijani sklep pomanjkljiv. Pomanjkljiv pa je tudi zato, ker sklepu ni priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, kar terja 8. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin in določbe ZZK-1. Pritožnica zatrjuje, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker je iz spisovnih podatkov razvidno, da se je kmalu po sklenitvi dednega dogovora izkazalo, da med dedinjama ni soglasja glede njegove vsebine. Dedinji sta skušali nesoglasje odpraviti z novim dogovorom. Pri dednem dogovoru gre za pogodbo obligacijskega prava. Upoštevajoč načela avtonomije in dispozitivnosti strank pri sklepanju pogodb dedni dogovor zaradi pomanjkanja soglasja obeh pogodbenih strank ni več veljaven. Sodišče je arbitrarno poseglo v pogodbeno avtonomijo strank in pravico prostega razpolaganja z njihovimi pravicami, ker je sledilo neveljavnemu dednemu dogovoru. Pritožba ni dovoljena. O dedovanju zapustničinega premoženja je pravnomočno odločeno s sklepom o dedovanju opr. št. D 20/2002 z dne 2.2.2005, ki ima sestavine, ki so v 2. odstavku 214. čl. Zakona o dedovanju predpisane kot obvezne sestavine sklepa o dedovanju. V sklepu se navaja, da bo zemljiškoknjižno izveden po uradni dolžnosti. Ta sklep o dedovanju ni predmet presoje v pritožbenem postopku. Na podlagi 3. odstavka 214. čl. Zakona o dedovanju sicer sodišče v sklep o dedovanju lahko navede tudi sporazum o delitvi zapuščine, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. Delitev zapuščine je stvar dedičev in je v zapuščinskem postopku možna, ni pa obligatorna. Sklenjen in v izpodbijanem sklepu vsebovan dedni dogovor je rezultat pogodbene volje dedinj. V sklep o dedovanju je le povzet; njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve. Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena in jo je sodišče na podlagi 1. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. list RS, št. 26/99 - 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. čl. ZZP-D - Ur. list RS, št. 45/08) zavrglo.