VSL sklep I Cp 4899/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in proglasilo dediče, in sicer na podlagi oporočnega dedovanja zapustničinega vnuka R. K. do 7496/10000 zapuščine in kot nujne dediče zapustničine sinove C. K., Mat. K. in Š. K., vsakega do 750/10000, in kot dediče po pokojnem zapustničenem sinu D. K. njegovo vdovo Mar. K., sina Mil. K. in hči D. K., vsakega do 254/30000 zapuščine. Zoper sklep o dedovanju se je v roku laično, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagane odločitve, pritožil nujni dedič Š. K. V pritožbi navaja, da še nikoli v zgodovini njihove domačije niso sodišča odločala o usodi njihove družine. Meni, da so zakoniti dediči v tej zapuščinski zadevi Mat. K., C. K. in pritožnik, kateri se sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja in v lasti katerih ostanejo obravnavane nepremičnine. Pritožnik zahteva, da se njegov nujni dedni delež odmeri na parceli št. 41/1, kjer stoji njegova rojstna hiša, in naj se vpiše na njegovo ime v katastrsko knjigo. Sodišču v Strassbourghu bo sporočil, da sodišče v Ljubljani ne spoštuje človekovih pravic. Pritožba ni utemeljena. O dedovanju odločajo sodišča v skladu in po postopku Zakona o dedovanju (ZD), kot je v obravnavani zapuščinski zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Dediči (oporočni in zakoniti) pa se lahko v okviru zapuščinskega postopka sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja, kar zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upošteva (3. odstavek 214. člena ZD). Kot izhaja iz podatkov v spisu, takega sporazuma med dediči ni bilo. Posamezni dedič od zapuščinskega sodišča tudi ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD). Delitev po izpodbijanem sklepu o dedovanju podedovanih solastninskih deležev nepremičnin bo pritožnik, kakor tudi ostali dediči, lahko zahteval v posebnem nepravdnem postopku pred sodiščem (13. poglavje Zakona o nepravdnem postopku - ZNP "Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja"). Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).