VSL sklep I Kp 564/2007 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi oškodovanca kot tožilca M. G. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

[JEDRO]

Čeprav oškodovanec v obtožnem predlogu ni navedel konkretnih dokazov, ki naj jih sodišče izvede, je smiselno razumeti, da predlaga zaslišanje sebe kot priče, sicer pa ima oškodovanec pravico predlagati dokaze tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 3. odst. 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo nepopolno vlogo - obtožni predlog oškodovanega M.G.

Zoper sklep se je pritožil oškodovani M.G. Brez navedbe pritožbenih razlogov ter smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V 1. odst. 434. člena ZKP je določeno, kaj vse mora obtožni predlog vsebovati. V tem členu določene obvezne sestavine obtožnega predloga omogočajo sodišču, da opravi preizkus, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo kazenskega postopka. Tega lahko uvede le, če ima dejanje opisano v obtožnem predlogu, znake kakšnega kaznivega dejanja. Na podlagi dokazov, ki jih mora tožilec navesti v obtožnem predlogu, pa oceni, ali je podan utemeljen sum, ki je prav tako podlaga za uvedbo kazenskega postopka. Na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pa sodišče preizkusi tudi, ali je stvarno in krajevno pristojno za sojenje. Takšne sestavine obtožnega predloga so predpisane tudi zato, da bi se obdolženec v kazenskem postopku lahko zagovarjal, saj mora natančno vedeti, katerega dejanja je obtožen ter ustrezno pripraviti svojo obrambo, kot mu to zagotavlja 5. člen Zakona o kazenskem postopku, ki ima podlago v 29. členu Ustave RS, kot tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče odreči utemeljenosti smiselnim pritožbenim navedbam oškodovanca, da obtožni predlog, ki ga je vložil in tudi na poziv sodišča dopolnil, vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih določa zakon. V predmetnem obtožnem predlogu je tako navedeno ime in priimek obdolženca ter opis dejanja, ki je časovno in krajevno opredeljeno, iz katerega pa izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja tatvine po 1. in 2. odst. 211. člena KZ. Res je sicer, da oškodovanec v obtožnem predlogu ni navedel konkretnih dokazov, ki naj jih sodišče izvede, je pa smiselno razumeti, da predlaga zaslišanje sebe kot priče, sicer pa ima oškodovanec pravico predlagati dokaze tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka. Po drugi strani pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo konkretne razloge, zaradi katerih ocenjuje, da oškodovančeva vloga ni pravilno sestavljena.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi oškodovanca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.