VSL sodba I Cpg 1153/2007 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO] Tako bi vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko bil tudi zastoj v prometu, ki bi bil nenaden, nepričakovan. Običajne zastoje, ki jih je mogoče pričakovati in ki niso dalj časa trajajoči, pa stranka, zlasti njen odvetnik, mora upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potrebovala za pot do sodišča.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje (sklep opr. št. IX Pg 428/2005-19 z dne 28. 8. 2007), Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom opr. št. I Cpg 835/2007 z dne 24. 10. 2007 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper prej navedeni sklep. Prvostopno sodišče je nato izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 5 Ig 2005/06431 z dne 30. 8. 2005 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 381,81 EUR z obrestmi (2. točka izreka). Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne porabe materialnega prava. V njej se pritožuje tudi zoper odločitev prvostopnega sodišča v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec tožeče stranke začetek naroka zamudil iz objektivnega razloga, zaradi česar bi sodišče moralo dovoliti vrnitev v prejšnje stanje in ponovno opraviti narok za glavno obravnavo. S tem pa bi odpadla podlaga za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep opr. št. IX Pg 428/2005-19 z dne 28. 8. 2007 spremeni tako, da vrnitev v prejšnje stanje dovoli, izpodbijano sodbo pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik v pritožbi vztraja pri trditvi, da je gost promet na cesti (zaradi katerega na narok ni pristopil pravočasno) upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, čemur pritožbeno sodišče v dani dejanski situaciji ne more pritrditi. Sodna praksa in teorija sta v zvezi z vsebino pravnega standarda "upravičenega vzroka" za vrnitev v prejšnje stanje izoblikovali merilo, da je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je pripetil in ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Tako bi vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko bil tudi zastoj v prometu, ki bi bil nenaden, nepričakovan. Običajne zastoje, ki jih je mogoče pričakovati in ki niso dalj časa trajajoči, pa stranka, zlasti njen odvetnik, mora upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potrebovala za pot do sodišča. Pritožbeno sodišče tako soglaša s prvostopnim sodiščem, da precej počasen promet, zlasti v Ljubljani, ni tako nepričakovan in neobičajen, da bi lahko bil upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik pa ni zatrjeval, da je bil promet tokrat tako izredno upočasnjen, kot običajno ni, kaj je bil razlog za to in koliko časa je upočasnitev trajala. Dejstvo, da je tožnik sporočil sodišču, da obstaja možnost, da bo zamudil, pa na odločitev ne more vplivati, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo in v posledici navedenega tudi utemeljeno izdalo sodbo zaradi odpovedi. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP.