Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Kp 839/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.839.93 AI generated

VSL sodba Kp 839/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sodba Kp 839/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba pod II. v odločbi o kazni spremeni tako, da se obdolženemu J. P. po čl. 52 KZ SFRJ v zvezi s čl. 4 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l.

Legislator headnote

AI generated

VSL sodba Kp 839/93 · Višje sodišče v Ljubljani: v odločbi o kazni spremeni tako, da se obdolženemu J. P. po čl. 52 KZ SFRJ v zvezi s čl. 4 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l.

Keywords

AI generated
costs of late payment charging of procedural costs debt enforcement costs extension of proceedings remission of costs pending proceedings
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zagovornice se ugodi in se izpodbijana sodba pod II. v odločbi o kazni spremeni tako, da se obdolženemu J. P. po čl. 52 KZ SFRJ v zvezi s čl. 4 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l.

RS 1/91) izreče pogojna obsodba, v kateri se mu upoštevaje sodbo Temeljnega sodišča v x, enote v y, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v x, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega pod tč. 1. kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru po čl. 56 KZ RS, pod tč. 3. kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 64. čl. KZ RS, pod tč. 4. kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po I. odst. 108. čl. KZ RS, pod tč. 5. kaznivega dejanja razžalitve po I. odst. 106. čl. KZ RS in pod tč. 6. kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 64. čl.

KZ RS, določijo posamezne kazni za kazniva dejanja: pod tč. 1. po čl. 56 KZ RS 15 dni zapora, pod tč. 3. po I. odst. 54. čl. KZ RS 15 dni zapora, pod tč. 4. po I. odst. 108. čl. KZ RS 15 dni zapora, pod tč. 5. po I. odst. 106. čl. KZ RS 15 dni zapora in pod tč. 6. po I.

odst. 64. čl. KZ RS 15 dni zapora, nakar se obdolžencu po 3. tč. II.

odst. 48. čl. KZ SFRJ določi enotna kazen 1 (en) mesec in 15 (petnajst) dni zapora, določena kazen pa se ne bo izvršila, če obdolženec v roku treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

[JEDRO]

Kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, je moč že zaradi tega opredeliti kot družbeno manj nevarna dejanja, za kakršna sme sodišče storilcu izreči pogojno obsodbo. Skrb za sedem mladoletnih otrok in nezaposleno ženo je okoliščina, ki opravičuje pričakovanje, da bo pri obdolžencu namen kaznovanja dosežen tudi s pogojno obsodbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec iz razloga po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja po čl. 209/I KZ RS. S stroški kazenskega postopka, ki odpadejo na oprostilni del sodbe, je bil obremenjen proračun.

Z isto sodbo so bile obdolžencu določene posamezne kazni ter nato izrečena enotna kazen za dejanja, katerih je bil pravnomočno spoznan za krivega s sodbo Temeljnega sodišča v x, enote v y, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v x Za ta kazniva dejanja, navedena v citirani sodbi pod tč. 1., 3., 4., 5. in 6. so bile obdolžencu določene posamezne kazni po 15 dni zapora, nato pa mu je bila izrečena enotna kazen dva meseca zapora. Obdolžencu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Proti obsodilnemu delu sodbe se pritožuje zagovornica, in sicer zaradi odločbe o kazni in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžencu namesto kazni zapora izreče pogojno obsodbo.

Pritožba je utemeljena.

Kazniva dejanja, za katera so bile obdolžencu s sedaj izpodbijano sodbo določene posamezne kazni ter nato izrečena enotna kazen, so bila storjena v letu 1990 ter aprila in maja 1991. Tako je od nekaterih dejanj preteklo že več kot tri leta, od dveh dejanj pa tudi že več kot dve leti. Glede na takšno odmaknjenost dogodkov in pa ob upoštevanju, da mora obdolženec skrbeti in preživljati sedem mladoletnih otrok in ženo, ki ni zaposlena, je vendarle treba obdolžencu dati še eno možnost, da postane strpnejši do sosedov in da spore s sosedi rešuje na drug način in ne s kaznivimi dejanji, kot v obravnavanih primerih. Glede na kazni, ki so za posamezna dejanja predpisane v zakonu, je obdolženčevo ravnanje v opisanih primerih vendarle moč opredeliti kot družbeno manj nevarna dejanja, za kakršna sme sodišče storilcu izreči pogojno obsodbo. Glede na obdolženčevo skrb za številno družino pa je tudi mogoče pričakovati, da bo pri njem namen kaznovanja dosežen tudi s pogojno obsodbo, ki pa bo lahko preklicana, če bo obdolženec v preizkusni dobi treh let storil novo kaznivo dejanje.

Glede na navedeno je bilo utemeljeni pritožbi zagovornice treba ugoditi ter obdolžencu namesto kazni izreči pogojno obsodbo. V pogojni obsodbi določene posamezne ter enotna kazen so primerne vsem okoliščinam, ki vplivajo na odmero kazni ter so navedene tudi že v sodbi sodišča prve stopnje.