VSL sklep Kp 1293/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi zagovornika obtoženega se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodiču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Splošno nevarno sredstvo po kazenskem zakonu je samo takšno, da se z njegovo rabo izzove splošno nevarnost tako, da se ne more več obvladati in kontrolirati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bilo obtoženemu zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost po III. odstavku 247. v zvezi s I. in IV. odstavkom 240. člena KZ RS izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Razen tega je bilo odločeno, da mora plačati stroške kazenskega postopka v višini 13.032,00 SIT, povprečnino v znesku 7.000,00 SIT, drugi stroški pa bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani.

Oškodovanec pa je bil s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil zagovornik obtoženca iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtoženca oprosti obtožbe, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbi zagovornika zoper izpodbijano sodbo ni moč odreči utemeljenosti. Vprašljivo je namreč, ali je obravnavani kombinirani stroj za obdelavo lesa sploh takšno "splošno nevarno sredstvo", kot ga ima v mislih kazenski zakon. Nesporno sicer je, da je stroj nevarno sredstvo, kar je tudi splošno znano, saj lahko na njem pride do določenih poškodb, predvsem tistih, ki z njim neprevidno ravnajo, vendar je to v smislu "splošnega nevarnega sredstva" po kazenskem zakonu Republike Slovenije premalo, kajti bistvena lastnost "splošno nevarnega sredstva" po kazenskem zakonu je ta, da se z njegovo rabo izzove splošno nevarnost tako, da se to sredstvo ne more več obvladati ali pa nadzorovati. Predhodna poučenost osebe, ki z njim ravna, pa pri tem ne igra nobene odločilne vloge. Za obravnavani stroj pa se je izkazalo, da takšnih značilnosti, da se ga da obvladati in da se ga kontrolirati, ter da obtoženec pri rokovanju z njim niti ni izzval splošne nevarnosti za življenje ljudi, kar se nakazuje tudi iz ugotovitev in razlogov izpodbijane sodbe. Kot posledica kaznivega dejanja pa mora biti izkazana tudi povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi. Ker je tudi ta vprašljiva, utegne imeti zagovornik v obravnavani zadevi prav, da v ravnanju obtoženca morda niti niso podani vsi potrebni znaki obravnavanega kaznivega dejanja, tako da je bilo potrebno njegovi pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti, ker utegne biti dejansko stanje na prvi stopnji zmotno presojeno.

V novem postopku bo namreč potrebno glede na zbrane podatke kazenskega spisa in z eventuelnim ponovnim zaslišanjem izvedenca ustrezne stroke ponovno in kritičneje presoditi, ali je sploh šlo v tem primeru za splošno nevarno sredstvo v smislu kazenskega zakona in ali naj bi sploh bila povzročena nevarnost za življenje ljudi v takem smislu, kot to zahtevajo določila 240. člena KZ RS.