Appeal dismissed; new facts and evidence in appeal cannot be considered but may ground a new retrial request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the first-instance court's rejection of the defendant's request for a retrial was dismissed by the Second Instance Court. The defendant argued that the victim initially testified falsely but later retracted this under duress, while the first court found the victim's later statement unreliable due to threats made by the defendant in prison. The Second Instance Court held that new facts and evidence introduced solely in the appeal cannot be examined in this proceeding, as they must instead serve as the basis for a new request for retrial.
Legislator headnote
AI generateds. 397(3) of the Criminal Procedure Act; New facts and evidence raised only in an appeal against a rejection of a retrial request are not examined in that appeal but may constitute grounds for a new request for retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojenca se zavrne.
[JEDRO]
Nova dejstva in novi dokazi, ki jih obsojenec navaja šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo, se ne presojajo v tem postopku, ampak so lahko podlaga za novo zahtevo za obnovo postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče zavrnilo zahtevo obsojenca za obnovo kazenskega postopka, v katerem je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja ropa po I. odst. 168.čl. KZ RS in mu je bila izrečena kazen dve leti zapora. Obsojenec je v zahtevi uveljavljal obnovitveni razlog po 1. in 4. tč. I. odst. 404. čl. ZKP, in sicer naj bi oškodovanec krivo pričal, o tem pa naj bi kasneje podal pismeno izjavo, v kateri je (oškodovanec) povedal, da obsojenec v obravnavanem dogodku zoper njega ni uporabil sile.
Na podlagi navedene zahteve je prvostopno sodišče v poizvedbenem postopku zaslišalo oškodovanca, ki v svoji izpovedbi ni potrdil obsojenčevih trditev v zahtevi oziroma je navedel, da je do zapisa izjave, na katero se sklicuje obsojenec, prišlo v času, ko sta oba prestajala kazen v KPD dob zaradi obsojenčevih groženj. Ob ugotovitvi, da obsojenec obnovitvenega razloga iz 1. tč. I. odst.
404. čl. ZKP ni dokazal s pravnomočno sodbo, kot to določa II. odst.
404. čl. ZKP in ob oceni izpovedbe oškodovanca, je sodišče prve stopnje zaključilo, da uveljavljana obnovitvena razloga nista utemeljena in zato zahtevo za obnovo zavrnilo.
Zoper sklep o zavrnitvi zahteve se je pritožil obsojenec, ki v pritožbi posebej ni navedel niti razlogov, niti predloga za odločitev pritožbenega sodišča, je pa iz vsebine pritožbe povzeti, da predlaga razveljavitev sklepa in dopolnitev poizvedbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik se v svoji pritožbi zopet sklicuje na nova dejstva, ki jih v svoji zahtevi ni uveljavljal in predlaga tudi izvedbo novih dokazov, ki pa po oceni sodišča druge stopnje ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča. Predlagano zaslišanje policista, kateremu je oškodovanec prijavil tatvino, ima pomen samo ob predpostavki, da bi oškodovanec zaradi udarca nujno moral utrpeti vidne poškodbe, vendar iz tega ni moč izhajati. Iz oškodovančeve izpovedbe sledi, da je glavni udarec dobil s kolenom v trebuh, to pa pomeni, da iz izpovedbe oškodovanca nikakor nujno ne sledi, da bi moral zaradi ravnanja obtoženca utrpeti vidne poškodbe.
Zaslišanje policista tako ne more pripomoči k razjasnitvi zadeve.
Tudi rekonstrukcija dogodka, niti zaslišanje upravnika KPD Dob ne moreta dati rezultatov v smeri uveljavljanih obnovitvenih trditev.
Predlagani procesni dejanji ne moreta ovreči izpovedb oškodovanca niti glede dogajanja na kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, niti glede kasnejših groženj v KPD Dob. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje ocenjuje, da pritožba obsojenca ni utemeljena, zato jo je v skladu z določbo III. odst. 397. čl. ZKP zavrnilo.