VSL sklep Kp 1527/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi obt. J.M. in njegovega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil. Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je bil zoper obt. J.M. zaradi kaznivega dejanja po I. odst. 168. čl. KZ SFRJ, pripor podaljšan iz razlogov 3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP.

Zoper ta sklep sta se obtoženec in njegov zagovornik pravočasno pritožila s predlogi, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor odpravi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Ob izrečeni sodbi, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po I. odst. 168. čl. KZ SFRJ in mu je bila izrečena kazen eno leto zapora, je senat sodišča prve stopnje tudi ugotovil, da je še vedno podana nevarnost, da bi obtoženec ob izpustitvi na prostost, ponavljal kazniva dejanja. Zato je pripor iz razlogov 3. tč. II. odst. 191. čl. ZKP podaljšal. Tako obtoženec kot zagovornik sicer pravilno navajata, da se pri obtožencu ob preiskavi niso našli ponarejeni bankovci, vendar ta okoliščina še ne utemeljuje sklepanja, da obtoženec na prostosti ne bi ponavljal kaznivih dejanj, saj se po pravilni ugotovitvi okoliščin, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora v dosedanjem postopku in po izrečeni sodbi niso v ničemer spremenile. Zdravstveno stanje, na katero se pritožitelja sklicujeta, ni take narave, da bi bila tehtna in prepričljiva podlaga za ugotovitev, da je s tem odpadel priporni razlog. Sicer pa je tudi sam obtoženec navedel, da se je med tem, ko je trajal pripor zdravil, zaradi česar ni opore za sklepanje, da bi bilo obtoženčevo zdravstveno stanje v takem stanju, da bi narekovalo povsem spremenjen tretma obtoženca.

Po navedenem je sodišče druge stopnje ocenilo, da je senat sodišča prve stopnje zoper obtoženca utemeljeno in s pravilno uporabo zakona pripor podaljšal, zaradi česar pritožbi nista utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zavrnilo.