VSL sklep Kp 1417/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba zagovornika obtoženca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Priporni razlog po členu 191/2-4 ZKP je podan glede na način in okoliščine storitve dejanja ter obtoženčeve osebnostne lastnosti.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje podaljšalo pripor zoper imenovanega obtoženca iz razloga po 4. točki 2. odstavka 191. člena ZKP. Proti temu sklepu se pritožuje zagovornik, ki uveljavlja pritožbene razloge iz 1. in 3. točke 363. člena ZKP ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obtoženca odpravi, podrejno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, da še vedno obstaja priporni razlog po 4. točki 2. odstavka 191. člena ZKP. Način in okoliščine storitve kaznivega dejanja, obtoženčeve osebnostne lastnosti ter obtoženčevo subjektivno gledanje na dogodke v okolici, ko zatrjuje, da je pištolo nosil s seboj zaradi tega, ker se je počutil ogroženega s strani sosedov, ki naj bi mu grozili, so vsekakor takšne okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zoper obtoženca podaljšalo pripor. Pritožnik sicer zatrjuje, da dosedanji dokazi ne potrjujejo, da so katerikoli občani res postali zaradi umora vznemirjeni. Vendar je pri tem treba upoštevati, da zunanjih znakov vznemirjanja občanov prav gotovo tudi ni zaradi tega, ker je bil obtoženec v priporu, če pa bi bil na prostosti, pa je podana velika verjetnost, da bi do tega prišlo. Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti.