VSL sklep Kp 1338/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Na pritožbo javnega tožilca je razveljavljena oprostilna sodba prve stopnje, ker na glavni obravnavi niso bili izvedeni dokazi, predlagani s strani javnega tožilca zaradi preverbe izpovedbe priče, ki je na glavni obravnavi v korist obtoženca spremenila izpovedbo, dano v preiskavi.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno sodbo je bil obt. iz razlogov po 3. točki 350. člena Zakona o kazenskem postopku oproščen obtožbe kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena bivšega zveznega kazenskega zakonika. S stroški kazenskega postopka iz 1. - 5. točke 2. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebnimi izdatki obtoženca ter potrebnimi izdatki in nagrado njegovega zagovornika, je bil obremenjen proračun. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano oprostilo sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Po proučitvi podatkov kazenskega spisa je potrebno stališču javnega tožilca, ki ga je izrazil v svoji pritožbi, pritrditi, ker utegne biti dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno ter v posledici tega tudi zmotno presojeno. Javni tožilec v svoji pritožbi namreč utemeljeno opozarja, da prvostopno sodišče spremenjene izpovedbe priče A.Š. ni ustrezno preverilo, ampak mu je povsem nekritično verjelo, ko je na glavni obravnavi svoje izpovedbo, dano v preiskovalnem postopku, spremenil v korist obtoženca, čeprav je njegovo prvotno izpovedbo z veliko verjetnostjo oceniti kot zelo podrobno, logično, pa tudi prepričljivo, posebno še glede na izpovedbo priče E.K.. Zato ima javni tožilec v svoji pritožbi prav, ko se sklicuje na dokazni predlog, ki ga je že podal na glavni obravnavi, pa je bil zavrnjen, kajti z izvedbo predlaganih dokazov bi se utegnilo pokazati, da bi bila verjetnejša prvotna izpovedba priče A.Š., to je tista izpovedba, ki jo je podal v preiskavi. Zato je bilo potrebno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo le potrebno izvesti že na prejšnji glavni obravnavi predlagane dokaze, kajti z njihovo izvedbo bo vsekakor možna kritičnejša presoja odločilnih okoliščin o obstoju obtožencu očitanega kaznivega dejanja in njegovi krivdi zanj.