Sklep II Ips 224/97 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Označba vrednosti spornega predmeta s točkami, ki se lahko nanašajo na taksno ali odvetniško tarifo, ne more nadomestiti pravilne določitve vrednosti spornega predmeta v denarju.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem pripada tožnikom kot lastnikom parc. št. 20/1 k.o. K. služnostna pravica hoje in vožnje z vso kmetijsko mehanizacijo po parc. 20/2 iste k.o. Ugodilo je še nadaljnjemu zahtevku, po katerem imajo tožniki kot lastniki navedene parcele tudi služnostno pravico voženj z vsemi motornimi vozili po točno določenem delu parc. št. 20/2 k.o. K. Zavrnilo pa je nasprotni tožbeni zahtevek, da tožnikom kot lastnikom parc. št. 20/1 ne pripada služnostna pravica voženj z nobenim motornim vozilom pa parc. št. 20/2 k.o. K. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku). Revizija ni dovoljena. Tožeča stranka je označila vrednost spornega predmeta s 5.000 točkami. Tožena stranka temu ni ugovarjala niti v odgovoru na tožbo, niti na glavni obravnavi dne 22.2.1996. V nasprotni tožbi je tudi sama enako določila vrednost spornega predmeta s 5.000 točkami. To je tožeča stranka v odgovoru na nasprotno tožbo izrečno sprejela. Obe pravdni stranki, vsaka v svoji tožbi, uveljavljata premoženjskopravni nedenarni zahtevek na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja služnostne pravice. V takih primerih je revizija dovoljena samo, če vrednost spornega predmeta, ki jo tožnik navede v tožbi, presega vsakokrat določeno denarno vrednost (drugi odst. 186.čl. in 3. odst. 382 čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). V obravnavanem primeru je bila tožba vložena dne 4.10.1995, nasprotna tožba pa dne 14.3.1996, ko je mejno vrednost za dovoljenost revizije določal 9. člen Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS, št. 55/92 z dne 20.11.1992) v zvezi z zadnjo novelo ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 27/90) z zneskom 80.000,00 SIT. Označba vrednosti spornega predmeta s točkami, ki se lahko nanašajo na taksno ali odvetniško tarifo, ne more nadomestiti pravilne določitve vrednosti spornega predmeta v denarju. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena samo tedaj, kadar so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Ena od teh je zadostna vrednost spornega predmeta, ki mora biti pri nedenarnih premoženjskopravnih zahtevkih določena v tožbi z navedbo zadostnega denarnega zneska. Za tako določitev vrednosti spornega zneska stranki nista poskrbeli, zato si nista zagotovili pravice do revizije v tem sporu. Tako razlago 186. in 382.čl. ZPP je sprejela občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994 (gl. Pravna mnenja občne seje z dne 14.12.1994 str. 5). Glede na navedeno revizija tožene stranke ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).