VSL sodba Kp 1093/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazni glede obt. F.J. spremeni tako, da se temu izrečena kazen zviša na 1 (eno) leto zapora.

Obt. F.J. se oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 95. čl. ZKP.

[JEDRO]

Za nadaljevano kaznivo dejanje po čl. 166/I tč. 1 KZ RS, storjeno v sostorilstvu (v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ), je pritožbeno sodišče obtožencu kazen zvišalo s 7 mesecev na 1 leto zapora, upoštevaje 20-kratno predkaznovanost za premoženjske delikte.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spoznalo za krive in sicer F.J. nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, storjenega v sostorilstvu, po čl. 166/I tč. 1 KZ RS v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ, obt. V.V. enega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 166/I tč. 1 KZ RS v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ in obt. A.L. enega nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/I KZ RS v zvezi s čl. 22 KZ SFRJ in enega kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 176/I KZ RS. Obtožencem so bile izrečene kazni in sicer obt. F.J. 7 mesecev zapora, obt. V.J.

2 meseca in 15 dni zapora ter obt. A.L. enotna kazen 10 mesecev zapora. Iz razlogov IV. odst. 98. čl. ZKP so bili vsi trije obtoženci oproščeni plačila stroškov kazenskega postopka. Obt. F.J. je bil naložen v plačilo odškodninski zahtevek A.A. v višini 14.000,00 SIT, obt. A. L. pa odškodninski zahtevek A.A. v znesku 2.900,00 SIT ter P.C. v znesku 2.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazni in sicer zgolj glede obt. F.J. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obt. F.J. izreče višjo zaporno kazen.

Pritožba javnega tožilca je utemeljena.

Pri odmeri kazni obt. F.J. je sodišče prve stopnje upoštevalo očitno kot obteževalno okoliščino, da je bil že večkrat kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.

Pritrditi je izvajanjem javnega tožilca, da je sodišče prve stopnje obt. F.J. izreklo prenizko zaporno kazen. V na prvi stopnji izrečeni kazni sedmih mesecev zapora vsekakor ni v zadostni meri prišla do izraza obtoženčeva dosedanja predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja tudi teža storjenega nadaljevanega kaznivega dejanja, ko gre za razmeroma hudo kaznivo dejanje, v katerem gre za večje število istovrstnih dejanj. Obtoženec je bil namreč doslej predvsem zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje tako doma kot tudi v tujini več kot 20 krat kaznovan na krajše in daljše prostostne kazni, vendar doslej očitno brez uspeha. Glede na povedano je pritožbeno sodišče na utemeljeno pritožbo javnega tožilca izpodbijano sodbo v odločbi kazni glede tega obtoženca spremenilo tako, da je na prvi stopnji izrečeno kazen zvišalo na 1 leto zapora, ker šteje, da je le navedena zvišana kazen primerna tako teži storjenega nadaljevanega kaznivega dejanja kot tudi osebnosti storilca. Zvišana kazen je v skladu s čl. 166/I KZ RS in primerna na prvi stopnji ugotovljenim obteževalnim okoliščinam.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na čl. 98/IV in 101 ZKP.