VSL sklep Kp 1307/93 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPritožbi oškodovanca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ni odločilno, kolikšna škoda je nastala, temveč nevarnost za premoženje večje vrednosti - pri čemer je treba ugotoviti, kolikšna je ta škoda, ki je grozila pri kaznivem dejanju po 240. čl. KZS.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep Kp 1307/93 · Višje sodišče v Ljubljani: odst. 8. čl. KZ SFRJ v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona Republike Slovenije oproščen obtožbe kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po I. in IV. odst. 240. čl. KZ RS.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi oškodovanca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Ni odločilno, kolikšna škoda je nastala, temveč nevarnost za premoženje večje vrednosti - pri čemer je treba ugotoviti, kolikšna je ta škoda, ki je grozila pri kaznivem dejanju po 240. čl. KZS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je bil obd. po 1. tč. 350. čl. ZKP v zvezi z II.
odst. 8. čl. KZ SFRJ v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona Republike Slovenije oproščen obtožbe kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po I. in IV. odst. 240. čl. KZ RS.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil oškodovanec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopenjsko sodišče je svojo sodbo oprlo na mnenje dipl. ing.
gozdarstva L., ki je podal oceno škode po enem letu od požara in v njem povedal, da je bila škoda previsoko ocenjena in da so nastale le neznatne škodljive posledice. Na podlagi takega mnenja je sodišče prve stopnje uporabilo inštitut neznatne družbene nevarnosti in obdolženca oprostilo obtožbe, pri tem pa ni upoštevalo dejstva, da se je požar že toliko razvil, da ga obdolženec ob pomoči svoje žene in sosedov sam ni mogel več obvladati, ter da so ga pogasili šele gasilci. Le zaradi njihovega pravočasnega prihoda, požar ni zajel večjih površin, ki bi jih lahko. Ni odločilno, kakšna škoda je že nastala, temveč kakšna nevarnost za premoženje je nastala. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se je zadovoljilo le z objektivno škodo. Drugostopenjsko sodišče ocenjuje, da ocena o neznatni družbeni nevarnosti takega dejanja ni na mestu prav zaradi vsevečjega števila požarov, ki tako nastanejo in velikih škod, ki s tem grozijo.
Oškodovanec napada tudi ugotovitve sodišča o času in kraju požara ter trdi, da je obdolženec ravnal z naklepom, svojih trditev pa z ničemer ne obrazlaga. Zato sodišče druge stopnje sprejema te trditve kot neosnovane.
V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi nakazane pomanjljivosti, po potrebi izvede novo in dopolnjeno dokazovanje ter nato o stvari odloči.