VSL sodba Kp 1043/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Ob reševanju pritožbe javnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obd. A. G. po 1. tč. 350. čl. ZKP o p r o s t i obtožbe, da se je obrtoma pečal z igro na srečo s tem, da je v svoj gostinski lokal v Ljubljani, dne 21.10.1992 v dopoldanskih urah namestih poker igralni avtomat in ga pustil v obratovanju v neugotovljenem številu gostom, da so nanj do dne 22.10.1992 zvečer igrali poker, pri čemer si je pridobil korist v še neugotovljeni višini. S tem naj bi storil kaznivo dejanje igranja na srečo po I. odst. 234. čl. KZ RS. Po I. odst. 99. čl. ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 95. čl. ZKP proračun.

[JEDRO] Protipravnost kaznivega dejanja igranja na srečo, storjenega z uporabo igralnih avtomatov, je bila predpisana v določbah Zakona o igrah na srečo, ki ni dovoljeval prirejanja takih iger zasebnikom. Zato je čl. 334 KZ RS šteti kot kaznivo dejanje z blanketno dispozicijo. S sprejemom zakona o začasni ureditvi prirejanja iger na srečo z uporabo igralnih avtomatov je bil zakon o igrah na srečo v določbah, ki niso dovoljevale prirejanja takih iger zasebnikom, razveljavljen. Skladno z določbo II. odst. 4. čl. je potrebno uporabiti novi zakon, ker je ta milejši za obdolženca in ugotoviti, da kaznivo dejanje, opisano v izreku sodbe, nima več znakov kaznivega dejanja.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca iz razloga po 3. tč. 350.čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja igranja na srečo po I. odst. 234.čl. KZ RS. Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje. Ob reševanju pritožbe javnega tožilca je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo in obdolženca oprostilo iz razloga po 1. tč. 350.čl. ZKP, ker je ugotovilo, da dejanje, opisano v obtožnem predlogu javnega tožilca ni več kaznivo dejanje. Temelj protipravnosti kaznivega dejanja igranja na srečo, storjenega s prirejanjem takih iger z uporabo igralnih avtomatov, je bil predpisan v določbah Zakona o igrah na srečo, ki niso dovoljevale prirejanja takih iger zasebnikom. Že po izreku izpodbijane sodbe pa je stopil v veljavo Zakon o začasni ureditvi prirejanja iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. Ta zakon dovoljuje prirejanje takih iger tudi zasebnikom. Kot novejši zakon je ta zakon razveljavil določbe Zakona o igrah na srečo, ki so bile podlaga protipravnosti kaznivega dejanja storjenega v taki obliki, kot se očita obdolžencu. Ker po določbah 4. čl. KZ SFRJ sodišče mora v primerih spremembe kazenskega zakona in drugih zakonov, ki so sestavni del takega zakona vedno uporabiti zakon, ki je za storilca milejši, je ugotoviti, da po sedaj veljavni zakonodaji, kaznivega dejanja igranja na srečo ni mogoče več storiti s prirejanjem iger na igralnih avtomatih. Sodišče druge stopnje je zato ob reševanju pritožbe javnega tožilca izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo po 1. tč. 350.čl. ZKP, ker dejanje, opisano v obtožnem predlogu javnega tožilca, nima več znakov kaznivega dejanja.