VSL sklep I Cpg 231/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. Ig 2002/01141-2 z dne 07. 03. 2003 se razveljavita in se tožba zavrže.

[JEDRO] Ker je podlaga izdanega računa obveznost iz pravnomočne upravne odločbe, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. Ig 2002/01141-2 z dne 07. 03. 2003 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 115,98 EUR (prej 27.793,14 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 01. 09. 2000 dalje do plačila, oziroma po 01. 01. 2002 najdlje do takrat, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico ter izvršilne stroške v znesku 77,62 EUR (prej 18.600,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07. 03. 2003 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (1. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 186,71 EUR, v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (2. točka izreka). Zoper izpodbijano sodbo je pravočasno vložila laično pritožbo tožena stranka. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. V 1. in 2. odstavku 18. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. Če je bilo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP in 1. odstavek 458. člena ZPP). Za tak primer gre v obravnavani situaciji. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je UE Brežice določila s sklepom o imenovanju tožečo stranko za izvedenca. Tožeča stranka je, kot izhaja iz zapisnikov, opravila izvedeniško delo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti tožene stranke. Za to delo je UE Brežice s sklepom z dne 01. 08. 2000, št. 313-89/00-1411 odmerila tožeči stranki stroške izvedenstva v višini 27.793,14 SIT in jih naložila v plačilo toženi stranki. Iz neprerekanih trditev tožeče stranke izhaja (list. št. 31), da se toženec na omenjeni sklep ni pritožil, zato je postal pravnomočen. Kljub upravni odločbi, kot izvršilnemu naslovu, pa je tožeča stranka dne 31. 08. 2000 izdala še račun 20000586 za enak znesek, kot je bil odmerjen že s sklepom UE Brežice z dne 01. 08. 2000, št. 313-89/00-1411. Ker je podlaga izdanega računa 20000586 obveznost iz pravnomočne upravne odločbe z dne 31. 08. 2000, št. 313-89/00-1411, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je, po prepričanju pritožbenega sodišča, tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa (primerjaj 1. odstavek 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, 5. odstavek 213. člena ZUP, 287. člen ZUP). Gre torej za upravno zadevo (1. odstavek 2. člena ZUP), ki se izvrši na podlagi določb XVII. poglavja ZUP (282. člen ZUP in naslednji). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo, sklep o izvršbi in tožbo zavrglo skladno z 2. odstavkom 354. člena ZPP.