VSL sklep I Kp 866/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Kadar se storilec kaznivega dejanja lahko preganja le, kolikor oškodovanec poda predlog za pregon, prične teči rok od dneva, ko oškodovanec izve, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in kdo je domnevni storilec. V primeru kaznivega dejanja zatajitve po 5. odst. 215. členu KZ ni pomemben datum, kdaj je bil oškodovancu predmet ukraden, ampak kdaj je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje zatajitve in domnevnega storilca.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zoper obdolženega A. R. iz razlogov po 1. točki 337. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. odst. 77. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zatajitve po 5. odst. 215. člena KZ. Stroške postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP skupaj s potrebni izdatki obdolženca pa je naložilo v breme proračuna. Zoper navedeni sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odst. 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko 371. člena ZKP in 1. odst. 403. člena ZKP in predlagala, da višje sodišče kot pritožbeno sodišče skladno s 3. odst. 402. člena ZKP pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne obtožni predlog sodišču prve stopnje v sojenje. Vrhovna državna tožilka S. P. pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije ni podala mnenja v skladu z 2. odst. 245. člena ZKP. Pritožba je utemeljena. Pritožnica utemeljeno napada odločitev sodišča prve stopnje, ko zatrjuje, da je sodišče nepravilno uporabilo 1. odst. 52. člena ZKP. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo, da iz do sedaj zbranih podatkov izhaja, da je oškodovanec zvedel za storilca kaznivega dejanja, to je obdolženca, šele 27.6.2007 od policistov in je istega dne podal predlog za pregon obdolženca. Sodišče prve stopnje je namreč upoštevalo le, kdaj je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje tatvine, ne pa, kdaj je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje zatajitve po 5. odst. 215. člena KZ in domnevnega storilca očitanega kaznivega dejanja. Oškodovanec je za kaznivo dejanje tatvine res izvedel že 26.10.2006. Na podlagi sodne odredbe za posredovanje izpisa dohodnih in odhodnih klicev za mobilni telefon znamke Sony Ericsson, ki je bil vzet oškodovancu, pa je bilo ugotovljeno, da je omenjeni mobilni telefon v času od 26.10.2006 do 27.10.2006 uporabljal A. R. Od policistov pa je oškodovanec šele 27.6.2007 izvedel kdo naj bi bil storilec očitanega kaznivega dejanja in je še istega dne podal tudi predlog za pregon obdolženca. Tako so izpolnjeni vsi pogoji v skladu z 52. členom ZKP in je zato pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.