VSL sklep I Kp 257/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

[JEDRO] Oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče kazenski postopek, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave, vendar mora biti izjava izrecna, nedvoumna in izraz njegove aktivnosti. ZKP ne pozna fikcije umika predloga.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju zoper obdolženega H. S., zaradi kaznivega dejanja zatajitve po 1. odst. 215. čl. KZ ustavilo kazenski postopek na podlagi 293. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Stroške postopka ter potrebne izdatke obdolženega pa naložilo v breme proračuna. Zoper takšen sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odst. 370. čl. ZKP v zvezi s 5. točko 1. odst. 371. čl. ZKP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Pritožnica ima prav, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko je štelo, da je oškodovanec M. B. umaknil predlog za pregon obdolženca zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odst. 215. čl. KZ. Zakon o kazenskem postopku v 57. čl. določa, da ima oškodovanec v primeru predlagalnih deliktov, kamor spada tudi očitano dejanje, pravico potem, ko je že dal predlog za pregon do konca glavne obravnave ta predlog umakniti. V takšnem primeru mora državni tožilec odstopiti od pregona, ker gre za okoliščino, ki izključuje nadaljnji pregon obdolženca. V konkretni primeru tožilec ni odstopil od pregona, prav tako pa oškodovanec tudi ni podal izjave, da umika predlog za pregon. Zakon o kazenskem postopku sicer določa, da oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, umakne predlog do konca glavne obravnave (čl. 57 ZKP), vendar mora biti izjava izrecna in nedvoumna in izraz njegove aktivnosti, kot pravilno opozarja pritožnica. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je pozivalo oškodovanca, da v roku osmih dni sporoči, ali še vztraja pri pregonu ali ne in postavilo fikcijo, da v kolikor ne bo v osmih dneh sporočil, da vztraja pri nadaljevanju pregona, da bo štelo njegov molk kot umik predloga za pregon. Takšne možnosti sodišču Zakon o kazenskem postopku ne daje in je s tem sodišče kršilo kazenski postopek in v nasprotju z Zakonom o kazenskem postopku le tega ustavilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.