VSL sklep I Kp 106/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Del opisa obdolžencu očita, da je neupravičeno in brez privolitve snemal drugega in s tem občutno posegel v njegovo zasebnost, kar naj bi povzročilo njegovo javno prepoznavnost, kar pa iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ni razvidno. Zgolj slikovno snemanje določene osebe brez njene privolitve še ne predstavlja protipravnega ravnanja, ampak mora biti poseg v zasebno sfero takšen, da vsebina posnetka prizadene posameznika ter izdaja karkoli iz njegovega osebnega življenja oziroma ga žali ali smeši.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zoper oba obdolženca zavrglo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja po členu 149/1 KZ in odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka proračun.

Državni tožilec je vložil pritožbo iz pritožbenega razloga 2. točke 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bi pritožbeno sodišče odločilo, da se kazenski postopek nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog zaradi pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja. Abstraktni del opisa očita obdolženemu T., da je neupravičeno snemal drugega in s tem občutno posegal v njegovo zasebnost, kar naj bi povzročilo javno prepoznavnost oškodovank, kot je razvidno iz konkretnega opisa kaznivega dejanja.

Iz opisa ni razvidno, zakaj naj bi bilo nedovoljeno fotografiranje oškodovank tak poseg v njuno zasebno sfero, da naj bi bili zaradi posnetka kakorkoli prizadeti in zakaj naj bi bila njuna javna prepoznava škodljiva. Pritožbene navedbe, da naj bi šlo za posnetek iz družinskega življenja so neutemeljene. Razvidna je fotografija oškodovanke M. M., za njo je delno vidna zabrisana fotografija osebe, ki je manjša od nje in katera naj bi bila domnevno njena hčerka L., kraj fotografiranja ali celo hišna številka pa ni razvidna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo, da zgolj slikovno snemanje določene osebe brez njene privolitve še ne predstavlja protipravnega ravnanja, ampak mora biti poseg v zasebno sfero takšen, da vsebina posnetka prizadene posameznika, ker ga žali, smeši ali izdaja karkoli iz njegovega osebnega življenja in podobno, česar pa opis kaznivega dejanja ne zatrjuje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.