VSL sklep R 24/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Za sojenje v tem gospodarskem sporu je krajevno pristojno Temeljno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Temeljno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. P 480/92 z dne 10.6.1993 izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tej zadevi in je spis po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopilo Temeljnemu sodišču v Novem mestu kot izključno krajevno pristojnemu sodišču po 63. čl. ZPP, ker to sodišče opravlja stečajni postopek zoper tožečo stranko.

Temeljno sodišče v Novem mestu je mislilo, da njegove krajevne pristojnosti ni, ker je spor nastal pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko in tudi ni nastal zaradi stečajnega postopka.

Zato je na podlagi določbe 1. odst. 22. čl. ZPP poslalo zadevo Višjemu sodišču v Ljubljani, da odloči o sporu o pristojnosti.

Po 63. čl. ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali zaradi stečajnega postopka, krajevno izključno pristojno sodišče, na katerega območju je sodišče, ki opravlja stečajni postopek. V obravnavanem gospodarskem sporu (primerjaj 489.a čl. ZPP) je spor nastal dne 17.9.1992, ko je tožeča stranka vložila zoper toženo stranko predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dne 25.9.1992 pa je bil zoper tožečo stranko začet stečajni postopek, kar je razvidno iz sklepa Temeljnega sodišča v Novem mestu, opr. št. St 3/92. Spor je torej nastal že pred začetkom stečajnega postopka, iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi nastal zaradi stečajnega postopka. Pogoji za atrakcijo krajevne pristojnosti iz 63. čl. ZPP tako niso izpolnjeni. To pomeni, da je za sojenje v tem gospodarskem sporu pristojno splošno krajevno pristojno sodišče, to je Temeljno sodišče v Ljubljani, na območju katerega ima tožena stranke svoje stalno prebivališče (1. odst. 47. čl. ZPP).