VSL sodba Kp 1058/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba zagovornika obsojenca se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Zgolj brezposelnost ob siceršnji delovni zmožnosti in pridobitni sposobnosti ne predstavlja podlage za odpravo posebnega pogoja oz. razloga, da se pogojna obsodba ne prekliče.

[OBRAZLOŽITEV] Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je z izpodbijano sodbo preklical pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Temeljnega sodišča v K. enote v R., in odredil izvršitev določene kazni sedmih mesecev zapora. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obsojenčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da podaljša rok za izpolnitev obveznosti, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni tako, da se obveznost določena v pogojni obsodbi odpravi. Pritožba obsojenčevega zagovornika ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o preklicu pogojne obsodbe obrazložilo z ugotovitvijo, da obsojenec že od 4.4.1988 za preživljanje hčerke ni plačal ničesar razen zneska 20.000,00 SIT v letu 1992 ob prvotnem postopku za preklic pogojne obsodbe, s čemer se je izognil preklicu. Sicer pa je obsojenčevo ravnanje ocenilo kot skrajno neodgovoren odnos do obveznosti, zato je na predlog javnega tožilstva preklicalo pogojno obsodbo in odločilo izvršitev kazni sedmih mesecev zapora. Ko ni nobenega dvoma, da obsojenec svoje preživninske obveznosti do hčerke kljub podaljšanemu roku iz pravnomočne sodbe do 2.7.1992 ni izpolnil, pa tudi nadaljnjih preživninskih obveznosti ni sploh izpolnjeval, kot to tudi sam priznava, so pritožbena izvajanja zagovornika o nemožnosti obsojenca plačevati preživnino za svojo hčerko neupoštevna. Res je sicer, da obsojenec ni zaposlen, da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in očitno tudi nima legalne pridobitne dejavnosti. Iz kazenskega spisa zlasti iz zapisnika z dne 27.10.1992 pa je razvidno, da je obsojenec sposoben pridobivati dohodek in tega za svoje osebne potrebe tudi očitno pridobiva ne glede na to, da se sklicuje, da ga preživlja ženska pri kateri živi, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je v skladu s členom 56 KZ SFRJ ponovno preklicalo pogojno obsodbo in določilo izvršitev določene enotne kazni sedem mesecev zapora zaradi neizpolnitve obveznosti, naloženih s pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo Temeljno sodišče v K, enota v R.. Sklicevanje na objektivno nemožnost spolnitve naložene preživninske obveznosti tako glede zapadlih obrokov kot rednega izvrševanja - plačevanja v bodoče dospelih obrokov, je tako neupoštevno. Tudi pritožbena izvajanja o nemožnosti vnovčitve dednega deleža po pok. očetu ne vplivajo na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o preklicu pogojne obsodbe. Ko o kaki absolutni nemožnosti izpolnitve obveznosti plačevati preživnino hčerki izven krivde obsojenca v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo in zagovornikovo pritožbo v celoti zavrnilo.