VSL sodba Cpg 327/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

V primeru, da je rok plačila 15 dni, dolžnik pa plačilo zavaruje z manico, ki zapade v plačilo v daljšem roku, je upnik upravičen do zamudnih, ne pa samo do meničnih obresti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki obračunane zamudne obresti 1.183,90 SIT z zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter ji povrniti stroške postopka za izdajo plačilnega naloga. Naložilo ji je še, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo obrestnih mer, predpisanih z Zakonom o menici, ampak je tožeči stranki prisodilo obresti po 2. odst. 277. čl. ZOR. Predlagala je razveljavitev napadene sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji do zmotne uporabe materialnega prava ni prišlo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je podlaga toženega zahtevka zamuda pri plačevanju računov, ki jih je tožeča stranka izstavila toženi za dobavljeno električno energijo. Zato gredo tožeči stranki zamudne obresti, ne pa menične obresti v zvezi z izkupom menic, kot meni tožena stranka. Zatrjevani pritožbeni razlog torej ni podan.

Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP) preizkusilo sodbo še zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, a ni našlo nobene take kršitve.

Zato je na podlagi določbe 368. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.