VSK sklep Cp 390/93 · Višje sodišče v Kopru

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil nepravdni postopek prekinjen in nasprotni udeleženec napoten na pravdo zaradi dokazovanja, da nepremičnine, pridobljene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne spadajo v skupno premoženje, se razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, sklep, s katerim je bil ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi zavrnjen, pa se spremeni, tako da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrne.

[JEDRO] Začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin se lahko izda le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnin.

[OBRAZLOŽITEV] S prvonavedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekinilo in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo zaradi dokazovanja večjega solastninskega deleža na skupnem premičnem premoženju in zaradi dokazovanja, da nepremičnine, pridobljene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ne spadajo v skupno premoženje. Z drugim navedenim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo z dne 10.11.1992 kot neutemeljen zavrnilo. Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. Zoper sklep, s katerim je bil nasprotni udeleženec napoten na pravdo, se pritožuje le v delu, v katerem gre za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve, da nepremičnine, pridobljene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne spadajo v skupno premoženje, brez posebne navedbe pritožbenega razloga in smiselno predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da dejansko pri teh nepremičninah ne gre za skupno lastnino, saj je obveznost iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izpolnjeval on sam. V pritožbi zoper sklep, s katerim je zavrnjen njegov ugovor zoper začasno odredbo, pa prav tako navaja, da nepremičnine, na katere se začasna odredba nanaša, niso skupna lastnina udeležencev v postopku, ampak so izključna last nasprotnega udeleženca. Pritožbi nasprotnega udeleženca sta utemeljeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je napotilo nasprotnega udeleženca na pravdo za dokazovanje, da nepremičnine, pridobljene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne spadajo v skupno premoženje, odločilo v nasprotju z določilom 9. in 118. člena ZNP. Gre namreč za nepremičnine, za katere ni v spisovnih podatkih nobenega dokaza, da bi bil nasprotni udeleženec lastnik. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov v spisu je namreč razvidno, da je pri vseh nepremičninah kot lastnica še vedno vpisana A iz X in ne nasprotni udeleženec. Zato o tem premoženju ni mogoče odločati v postopku za razdružitev skupnega premoženja. Podobno velja glede ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi. Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve nepremičnin se lahko izda le zoper tistega, ki je lastnik teh nepremičnin. V konkretnem primeru pa nasprotni udeleženec glede na stanje v zemljiški knjigi to ni, tako da je bila začasna odredba izdana v nasprotju z določili 268. člena ZIP. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi nasprotnega udeleženca sklep, s katerim je bil nasprotni udeleženec napoten na pravdo, glede nepremičnin razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, sklep s katerim je bil ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo zavrnjen, pa spremenilo, ugovoru ugodilo ter razveljavilo sklep o začasni odredbi, obenem pa tudi že zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo take odredbe. Sodišče prve stopnje naj s postopkom za razdružitev skupnega premoženja nadaljuje, seveda le glede tistega premoženja, za katerega je jasno, da spada v skupno premoženje obeh udeležencev.