VSK sklep Kp 246/93 · Višje sodišče v Kopru

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Sodišče je pričo dvakrat vabilo na naslov njenega prebivališča v tujini, vendar sta se vabili vrnili z oznako, da priča tam ne živi. Glede na to, da gre za tujega državljana, je sodišče storilo pravilen sklep, da je priča nedosegljiva in nato v skladu z določbo 1. točke 1. odstavka 333. člena ZKP njeno izpoved kljub nasprotovanju obrambe prebralo. S tem, da je nato na pričino izpovedbo oprlo sodbo, zato tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s spodbijanim sklepom preklicalo svoj sklep opr.št. K ... z dne 14.4.1993, s katerim je ugotovilo izbris pogojne obsodbe na podlagi zakona ter odločilo, da se pogojna obsodba izrečena obsojencu s pravnomočno sodbo pod navedeno opravilno številko z dne 25.1.1990 ne izbriše, ker je obsojenec v preizkusni dobi storil novo kaznivo dejanje.

Zoper sklep se pritožuje javni tožilec. Pritožbenega razloga sicer ne navaja, se pa da razumeti, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Prizivnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o preklicu izbrisa pogojne obsodbe razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima javni tožilec, ko opozarja da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko se je odločilo preklicati veljavnost sklepa s katerim je ugotovilo izbris pogojne obsodbe izrečene obsojencu z omenjeno sodbo. Na podlagi 512. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče dne 14.4.1993, dasiravno so bile kršene določbe o funkcionalni pristojnosti sodišča, saj je sklep izdal sodnik posameznik, ne pa zunajobravnavni senat po 6. odstavku 23. člena ZKP, po uradni dolžnosti ugotovilo, da je pogojna obsodba izrečena obsojencu s sodbo, ki je postala pravnomočna dne 15.2.1990, izbrisana. Sklep zoper katerega se nihče od upravičencev ni pritožil, je nato postal pravnomočen. Potrebno je pritrditi pritožniku, da v procesnih pa tudi ne materialnopravnih določbah ni nobene podlage, ki bi utemeljevala poseg prvostopenjskega sodišča v že pravnomočen sklep in preklic odločitve o izbrisu pogojne obsodbe. Do trenutka izdaje sklepa lahko prvostopenjsko sodišče, kolikor pogoji iz 2. odstavka 93. člena KZJ niso izpolnjeni, seveda odloči tudi negativno, po pravnomočnosti sklepa pa kaj takega ne more več storiti. Zato je bilo pritožbi javnega tožilca ugoditi in na podlagi 3. odstavka 397. člena ZKP izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa ni potrebno vračati v novo odločanje, saj je to glede na zgoraj navedene razloge nepotrebno.

Sklicevanje na določila ZKP, ki je v naš pravni red sprejet predpis iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št.

1/91/I).