VSK sklep Kp 235/93 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba pooblaščenca zasebne tožilke se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO] Vloga, v kateri so poškodbe, ki naj bi jih zasebni tožilki prizadejal obdolženec, opisane v latinskem jeziku, ne da bi bile prevedene v slovenščino, je nerazumljiva. Zato je sodišče prve stopnje naredilo prav, ko je zasebno tožbo, potem ko je v določenem roku vlagateljica ni popravila v nakazani smeri, na podlagi 3. odstavka 76. člena ZKP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je na podlagi 3. odstavka 76. člena ZKP zavrglo zasebno tožbo, podano dne 15.2.1993 zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 54. člena KZS. Zoper sklep se kot uvodoma navaja iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje poolaščenec zasebne tožilke. Iz obrazložitve pa je razvidno, da ima v mislih pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo posreduje prvostopenjskemu sodišču v meritorno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vlogo pooblaščenca zasebne tožilke, potem ko je v danem roku ni popravil, kot nerazumljivo zavrglo. Telesne poškodbe, ki naj bi jih zasebni tožilki prizadejal obdolženi so v izreku opisane v latinskem jeziku, ne da bi bile prevedene v slovenščino. Zgolj na enem mestu v zasebni tožbi je v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, najti navedbo, da je zasebni tožilki obdolženec povzročil bolečnost, vendar tak opis telesne poškodbe ne zadostuje, da bi bila zato zasebna tožba sklepčna. Ni namreč razvidno, zakaj bi bilo v luči tega edinega na razumljiv način opisanega občutka telesnega nelagodja začasno okvarjeno zdravje zasebne tožilke in prizadeta njena zunanjost. Popolnoma zgrešena pa so pritožnikova zatrjevanja, da bi moralo za prevod v latinskem jeziku navedenih telesnih poškodb, ki naj bi jih dobila zasebna tožilka, poskrbeti prvostopenjsko sodišče. Namreč zasebne tožbe morajo biti razumljive in obsegati vse kar je treba, da bi se jih dalo obravnavati. Seveda pa mora tisti, ki zasebno tožbo vlaga, poskrbeti, da takih hib ne bo. Prav tako se ni moč strinjati s pritožnikom, da so določeni latinski izrazi navedeni v zasebni tožbi že tolikanj razumljivi, da bi jih sodnik z dolgoletno prakso moral poznati. Razumljivost vloge se ne presoja glede na morebitno posebno strokovno znanje, ki ga lahko sodnik ima, pač pa mora biti vloga taka, da jo lahko brez težav razume vsak povprečno razgledan človek. Taka pa vloga, ki jo je podal pooblaščenec zasebne tožilke, zagotovo ni. V skladu s takimi dognanji je bilo potrebno pritožbo pooblaščenca zasebne tožilke kot neutemeljeno zavrniti (3. odstavek 397. člena ZKP). Sklicevanje na določila ZKP, ki je v naš pravni red sprejet predpis iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS.št. 1/91/I).