VSK sklep I Cpg 332/2006 · Višje sodišče v Kopru
Legislator summary
AI generatedPritožbi se zavrneta in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
Legislator headnote
AI generatedVSK sklep I Cpg 332/2006 · Višje sodišče v Kopru: Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in takoj nato še sklep o začetku stečajnega postopka. Niti v sklepu o ustavitvi postopka prisilne poravnave niti v sklepu o začetku stečajnega postopka ni omenilo položaja upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Ob tem, da sta upnika svoje terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave je treba šteti, da so v skladu z določilom 138.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) te terjatve pravočasno prijavljene tudi v stečajnem postopku.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prijavi terjatev upnikov S. d.o.o. in Ž. d.o.o., podani z vlogo z dne 02.10.2003 in z vlogo z dne 11.03.2004 ter z vlogo z naslovom dopolnitev v postopku prisilne poravnave oziroma stečaja z dne 18.08.2006 kot prepozni zavrglo.
Zoper ta sklep se pritožujeta oba upnika z po vsebini podobnima pritožbama. Pritožujeta se zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in prizna terjatvi upnika kot pravočasno vloženi v stečajnem postopku. V pritožbi navajata, da sta upnika pravočasno prijavila svoje terjatve v postopku prisilne poravnave, ki ga je sodišče prve stopnje vodilo pod opr.št. St. Kmalu zatem je sledil predlog za umik prisilne poravnave in istočasno predlog za uvedbo stečajnega postopka.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in takoj nato še sklep o začetku stečajnega postopka. Niti v sklepu o ustavitvi postopka prisilne poravnave niti v sklepu o začetku stečajnega postopka ni omenilo položaja upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Ob tem, da sta upnika svoje terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave je treba šteti, da so v skladu z določilom 138.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) te terjatve pravočasno prijavljene tudi v stečajnem postopku.
Pritožbi nista utemeljeni.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 8.odst. 137.čl. in 138.čl. ZPPSL. Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138.čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja.
V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS. V predmetnem primeru pa predlagatelja terjatev nista prijavila v tem roku, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, in jih zato tudi upravičeno zavrglo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.