VSL sodba I Cpg 1054/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO] Če je v objavljenem razpisu tožeča stranka zahtevala predložitev podatkov in dokumentacije iz 12. člena Odredbe, istočasno pa v razpisni dokumentaciji med potrebnimi dokazili navedla tudi reference, ni mogoče pritrditi pritožniku, da referenc kot sestavine ponudbe tožeča stranka ni zahtevala.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati odškodnino v znesku 18.096.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi in stroški postopka. Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je namen Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil zagotovitev takega postopka javnega razpisa, da pride do izbire objektivno najugodnejšega ponudnika. Objektivnost pa zagotavljajo le vnaprej določena merila izbire in komisija, ki na podlagi meril ponudbe ovrednoti. Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je sicer v pristojnosti naročnika, vendar le pod pogojem, da na podlagi vrednotenja ponudb skladno z razpisnimi merili sam ugotovi ugodnejšo ponudbo, kot jo je predlagala komisija. Reference ponudnika niso bile navedene kot merilo za izbor, pač pa le odkup opreme fotokopirnice, cena fotokopije, najemnina za poslovne prostore, zaposlitev delavca in delo izven delovnega časa. Ponudba pa mora vsebovati reference po 12. členu odredbe le, če so zahtevane. Z upoštevanjem referenc kot odločilnega merila pri izbiri najugodnejšega ponudnika so bila zanikana razpisna merila. Komisija je sicer reference upoštevala, saj so bile navedene v seznamu "razpisna dokumentacija", pa je kljub temu ponudbo tožeče stranke ocenila kot najugodnejšo. Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, je v Uradnem listu RS, št. 58/95 objavljeni javni razpis tožene stranke za izbiro izvajalca za razmnoževanje oziroma fotokopiranje določal, da morajo ponudbe vsebovati sestavine iz 12. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur.l. RS, št. 27/93, 19/94). Med sestavine pa citirano določilo Odredbe uvršča tudi zahtevane reference. Tožeča stranka v pritožbi smiselno zatrjuje, da reference v javnem razpisu niso bile zahtevane. Po drugi strani pa se tudi v pritožbi sklicuje na seznam - "razpisno dokumentacijo" (ki jo je priložila že v prvostopnem postopku - priloga A2), kjer so reference navedene. Po 19. točki 1. odstavka 11. člena Odredbe namreč razpisna dokumentacija lahko obsega tudi navedbo potrebnih dokazil, podatkov in informacij, ki jih mora predložiti ponudnik za ugotovitev sposobnosti ponudnika za izvedbo pogodbe, med drugim tudi reference. Če je torej v objavljenem razpisu tožeča stranka zahtevala predložitev podatkov in dokumentacije iz 12. člena Odredbe, istočasno pa tudi v razpisni dokumentaciji med potrebnimi dokazili navedla tudi reference, ni mogoče pritrditi pritožniku, da referenc kot sestavine ponudbe tožeča stranka ni zahtevala. Zahteva po predložitvi referenc kot sestavine ponudbe ni sama sebi namen. Naročniku reference zlasti povedo o kvaliteti in zanesljivosti ponudbe ponudnika in s tem o stopnji poslovnega tveganja ob morebitni sklenitvi pogodbe. Pritožnik sam trdi, da je tožena stranka med merila za izbor najugodnejšega ponudnika uvrstila tudi delo izven delovnega časa. Resnost ponudbe opravljanja storitev izven delovnega časa pa je mogoče ocenjevati s predloženimi referencami. V tej zvezi je potrebno presojati tudi reference kot eno od objavljenih meril za izbiro najugodnejšega ponudnika. Nenazadnje je kot eno izmed meril za sestavo poročila in mnenja o najugodnejšem ponudniku reference upoštevala tudi razpisna komisija, na katere mnenje se tožeča stranka sklicuje. Da naročnik ni vezan na mnenje razpisne komisije o najugodnejšem ponudniku, če skladno z razpisnimi merili oceni, da je druga ponudba zanj ugodnejša, v pritožbi priznava tožeča stranka. Če je torej ob zgoraj povedanem tožena stranka kot naročnik enemu od meril dala prednost pri izbiri najugodnejšega ponudnika, s tem ni ravnala protipravno. Protipravnost ravnanja pa je eden od pogojev odškodninske odgovornosti. Prvostopno sodišče je zato na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločilo. Ker tudi ni zagrešilo uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP, je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odstavku 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99).