VSL sodba I Cpg 953/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (2. in 3. točka izreka) sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožena stranka ni v ničemer oporekala dejstvom zatrjevanim v pripravljalni vlogi tožeče stranke, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo skrčenemu tožbenemu zahtevku, ki ga je tožeča stranka po delnem plačilu zneska 2.472,00 SIT oblikovala, upoštevaje 313. člen ZOR.

Proti tej sodbi se tožena stranka pritožuje in smiselno uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 353. člena ZPP.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru na podlagi navedb pravdnih strank pravilno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28.4.1999 navedla, da je tožena stranka tekom pravde plačala znesek 2.472,00 SIT (v vlogi pomotoma citirala znesek 2.427,00 SIT) in nato pojasnila, kako je plačani znesek vračunala z uporabo 313. člena ZOR.

Ta pripravljalna vloga je bila vročena toženi stranki dne 4.5.1999 s pozivom, da se o njej izjavi. Tožena stranka navedb tožeče stranke v tej pripravljalni vlogi ni prerekala, niti ni z ničemer navedla, da sta pravdni stranki sklenili izvensodno poravnavo, zaradi katere tožeča stranka ne bi imela pravice še karkoli terjati oziroma ne bi imela pravice plačanega zneska vračunati. Ker tožena stranka na navedbe tožeče stranke, podane v prej citirani pripravljalni vlogi, ni z ničemer odgovorila oziroma teh navedb ni prerekala, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dejstva med strankama niso sporna in zato je z izpodbijano sodbo glede na navedena dejstva tudi pravilno odločilo. Pritožnica zato neutemeljeno očita, da sodišče ni upoštevalo dejstev o izvensodni poravnavi. Tožena stranka tega namreč v postopku na prvi stopnji ni trdila. Tožena stranka sama v pritožbi navede, da tega nobena od pravdnih strank ni omenjala. Če pa stranke dejstev ne zatrjujejo, jih sodišče tudi ne more upoštevati. Razlogi izpodbijane sodbe glede na zatrjevana dejstva tudi niso nejasni in tudi ne sami s seboj v nasprotju. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da ni bilo podlage za vračunavanje izvršilnih stroškov (glej 313. člen ZOR).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožba neutemeljena in jo je zato zavrnilo ter potrdilo na podlagi 368. člena ZPP izpodbijano sodbo.