VSL sodba I Cpg 76/99 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče mora ugotoviti le tista dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka; to so odločilna dejstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I Ig 924/96 z dne 16.5.1996, v celoti v veljavi v 1. točki izreka, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 1.921.947,10 SIT s pripadajočimi obrestmi, in v 3. točki izreka, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki njene izvršilne stroške v višini 52.543,90 SIT. Hkrati je toženi stranki naložilo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 76.585,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni upoštevalo okoliščine, da sta se stranki dogovorili o zastavni pravici na parceli tožene stranke. Hkrati sta se dogovorili, da se bo parcela prodala, takrat ko bo tožena stranka uredila njeno zazidljivost. Takrat bo tožena stranka poravnala vtoževani dolg.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje na podlagi navedb, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji, in v tem postopku izvedenih dokazov. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačati vtoževani znesek. Tožena stranka je namreč priznala, da dolguje tožeči stranki vtoževani znesek. Zanjo torej obstoj vtoževane terjatve in njena višina nista sporni. Zato je pravilen zaključek, da je nastopila njena dolžnost vtoževani zahtevek plačati. Na to njeno dolžnost v ničemer ne vpliva ustanovitev zastavne pravice na parceli tožene stranke v korist tožeče stranke, zato ta okoliščina ni relevantna. Z zastavno pravico je tožeča stranka dobila le zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi že plačila. Prav tako z ustanovitvijo zastavne pravice ni prišlo do odloga plačila oz.

dogovora o drugačni zapadlosti, saj kaj takega tožena stranka ni zatrjevala. Pritožbene navedbe tako niso upoštevne.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP/77).