VSL sklep Cpg 306/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Zaključek sodišča, da obračun obresti ne dokazuje vtoževane terjatve, je bil v nasprotju z vsebino priloženega obračuna obresti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 325,50 SIT zamudnih obresti. Proti taki sodbi je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov. Trdi, da je tožena stranka obračunu obresti ugovarjala le glede realnih obresti, to pa je glede zneska 9,50 SIT, zato bi sodišče preostalemu delu tožbenega zahtevka moralo ugoditi. Pa tudi sicer tožena stranka ni ugovarjala datumom zamude, pač pa samo obrestni meri. Pritožba je utemeljena. Predmetni spor je spor majhne vrednosti (1. odst. 502. čl. ZPP), zato se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 467. čl. ZPP). Pri preizkusu izpodbijane sodbe je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka vtoževanemu obračunu obresti, ki po 21. čl. ZIP predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo, ugovarjala le glede napačne obrestne mere. Tožena stranka torej ni izpodbijala navedb tožeče stranke in dokazov (obračuna obresti) o tem, da je bila tožena stranka v zamudni s plačilom zneska 407,20 SIT za v čas od 20.5.1989 do 2.8.1989. Ugovarjala je le pravilnosti izračuna obresti. Zaključki sodišča prve stopnje, da predložene listine - obračun obresti, ne dokazuje terjatve tožeče stranke, so torej v nasprotju z vsebino listine same, torej vsebino obračuna. V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje tudi ni navedlo razlogov o tem, zakaj tožbeni zahtevek kljub navedbam tožene stranke, ko le-ta ni zanikala, da je bila v zamudi pri plačilu zneska 407,20 SIT, niti ni oporekala temu, da je ta zamuda trajala toliko kot navaja tožeča stranka, ni utemeljen. Takšno nasprotje med zaključki sodišča prve stopnje o vsebini listine in o listini sami in pomanjkljivosti v razlogih glede odločilnih dejstev predstavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. Zaradi tega je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP), v katerem bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o tožbenem zahtevku in po potrebi samo opraviti izračun zamudnih obresti po obrestni meri določeni z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti. Obračun obresti po zakoniti obrestni meri namreč spada v področje pravilne uporabe materialnega prava, kar pa je stvar sodišča.