VSC sklep Kp 399/2000 · Višje sodišče v Celju
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedOdložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
Legislator headnote
AI generatedVSC sklep Kp 399/2000 · Višje sodišče v Celju: S tem bi namreč poseglo v samo vsebino zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri pa tako ni pristojno odločati. Po mnenju sodišča druge stopnje izdaja izpodbijanega sklepa sploh ni bila potrebna. Upravičenje iz III. odstavka 422. člena Zakona o kazenskem postopku je fakultativno in prepuščeno odločitvi sodišča prve stopnje. Zato je za pozitivno odločitev vsekakor potreben poseben sklep, kar pa za negativno odločitev, kljub izrecnemu predlogu v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne velja. Enako pozitivno upravičenje ima tudi vrhovno sodišče, kakor je to določeno v IV. odstavku 423.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojenega L. P. se z a v r n e kot neutemeljena.
[JEDRO]
Odložitev izvršitve pravnomočne sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti je fakultativna in prepuščena sodišču 1. stopnje ne glede na predlog obsojenega. Poseben sklep se izda samo v primeru pozitivne odločitve. Zato izdaja sklepa, s katerim se predlog zavrne, sploh ni potrebna. Enako pooblastilo ima tudi Vrhovno sodišče, ko prejme zahtevo s spisi v odločanje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je bil zavrnjen obsojenčev predlog za odločitev izvršitve pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje z dne 23. 3. 2000, opr. št. K 225/98-23, vložen v zahtevi za varstvo zakonitosti zoper to sodbo. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obsojeni po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je njegovo spremembo ter odložitev izvršitve pravnomočne sodbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obrazložiti svoje odločitve na način, ki se zatrjuje v pritožbi.
S tem bi namreč poseglo v samo vsebino zahteve za varstvo zakonitosti, o kateri pa tako ni pristojno odločati. Po mnenju sodišča druge stopnje izdaja izpodbijanega sklepa sploh ni bila potrebna. Upravičenje iz III. odstavka 422. člena Zakona o kazenskem postopku je fakultativno in prepuščeno odločitvi sodišča prve stopnje. Zato je za pozitivno odločitev vsekakor potreben poseben sklep, kar pa za negativno odločitev, kljub izrecnemu predlogu v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne velja. Enako pozitivno upravičenje ima tudi vrhovno sodišče, kakor je to določeno v IV. odstavku 423.
člena istega zakona, seveda šele, ko prejme zahtevo s spisi. Zgolj zaradi jasnosti poudarja sodišče druge stopnje, da je vložena zahteva za varstvo zakonitosti pravočasna. Zato drugačno stališče višje državne tožilke ni pravilno. Rok za vložitev zahteve se je iztekel v času sodnih počitnic in je zato zahteva pravočasno vložena, čeprav po preteku koledarskega trimesečnega roka.