VSC sklep Kp 217/2000 · Višje sodišče v Celju

Pritožba oškodovanke kot tožilke B. S. se z a v r n e kot neutemeljena. Oškodovanka kot tožilka B. S. je dolžna plačati povprečnino v znesku 60.000,00 SIT.

[JEDRO]

Če je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. čl. KZ, obtožba pa je isto dejanje pravno opredelila po 2. in 1. odst. 133. čl. KZ, je ob dokazni ugotovitvi, da je obdolženi storil le kaznivo dejanje po 1. odst. 133. čl. KZ, potrebno obtožbo tako pravno opredeliti in jo zavrniti v skladu s 4. odst. 357. čl. ZPP. Sklep o zavrženju obtožbe po 2. tč. 1. odst. 133. čl. KZ ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožbo oškodovanke kot tožilke, vloženo zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena KZ. Za stroške kazenskega postopka vključno z obdolženčevimi - vse v nedoločenem znesku, je obremenilo proračun. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila oškodovanka kot tožilka po pooblaščencu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje v ugotovljenem dejanskem stanju ni našlo prav nič oporečnega. Zato se pridružuje stališču sodišča prve stopnje glede pravne ocene obdolžencu dokazanega kaznivega dejanja, saj za kvalificirano obliko kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. odst. 133. člena KZ res ni nobenih dokazov. Pritožbeno poudarjanje dokaznega pomena izven tega kazenskega postopka pribavljenega mnenja izvedenca nevrologa ne vzdrži kritike. Predvsem lečeči zdravnik dr. F. B., ki je prvi pregledal oškodovanko kot tožilko še isti dan, ko naj bi bila poškodovana, ni ugotovil nobenih zunanjih znakov za poškodbe na glavi, ki so v obtožbi označene kot številne udarnine v predelu glave in vratu.

Teh poškodb ni najti niti v izvidu S. b. C. z dne 1.6.1996, kjer je bila istega dne pregledana. Pa tudi v zdravstveni dokumentaciji S. b. B. so te poškodbe povzete zgolj iz anamneze. Končno je tudi izvedenec sodnomedicinske stroke dr. A. H. te poškodbe z zanesljivostjo izključil. Pritožbeno zatrjevanje, da so na fotografijah vidni udarci s pestjo in odprto dlanjo po glavi, je celo protispisno. Za udarec pripravljena pest še ne pomeni boksarskega udarca. Še več: na fotografijah ni zaznati prav nobenega udarca. V pritožbi se sicer poudarja iz izvensodnega mnenja povzeta ugotovitev celo o hudi telesni poškodbi, zaradi česar pa je bil obdolženec zgolj ovaden, ne pa tudi obtožen.

Stališče sodišča prve stopnje, da bi mogel biti obdolženec obsojen le za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po I. odstavku 133. člena KZ, je torej povsem pravilno in ga s pritožbenimi navedbami ni bilo mogoče izpodbiti. Ugotovljene procesne ovire za takšno obsodbo - prepozen predlog za kazenski pregon - pa pritožba sploh ne omenja, čeprav je ta ovira vsekakor izkazana. Glede na povedano tako pritožbi ni bilo mogoče priznati uspeha. Zaključno je povedati, da ima izpodbijana odločba formalno napako, ki pa pomeni le relativno kršitev določb kazenskega postopka.

Sodišče prve stopnje bi moralo namreč glede na pravilne dejanske ugotovitve v obtožbi navedeno kaznivo dejanje formalno pravilno opredeliti po I. odstavku 133. člena KZ,nato pa o takšni obtožbi odločiti z zavrnilno sodbo po IV. odstavku 357. člena Zakona o kazenskem postopku. Izdaja sklepa po 2. točki I. odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku v tem primeru sploh ni prišlo v poštev. Ne glede na to kršitev pa bi bil izid tega kazenskega postopka isti, saj obdolženi zaradi prepoznega predloga za kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po I. odstavku 133.

člena KZ ne bi mogel biti spoznan za krivega. Zato sodišče druge stopnje ni poseglo v izpodbijani sklep. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo mora oškodovanka kot tožilka plačati povprečnino kot edini strošek tega pritožbenega postopka. Stroškovna odločba v izpodbijanem sklepu ni zakonita in je zato sodišče druge stopnje pri odmeri stroškov pritožbenega postopka ni upoštevalo, ko sicer vanjo po uradni dolžnosti ni smelo poseči. Povprečninski znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve, trajanja pritožbenega postopka in premoženjskih razmer oškodovanke kot tožilke.