VSC sklep Kp 72/2000 · Višje sodišče v Celju
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedČe oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
Legislator headnote
AI generatedVSC sklep Kp 72/2000 · Višje sodišče v Celju: člena Zakona o kazenskem postopku. Tak način pride v poštev le v primeru, da mu na nespremenjenem naslovu ni bilo mogoče vročiti vabila. Na vrnjenem vabilu pa je bil naveden novi naslov, kamor je bilo vabilo sicer poslano; sodišče druge stopnje poudarja, da tudi ta vročitev ni uspela zaradi ponovne preselitve. V tej fazi kazenskega postopka bi bila vrnitev v prejšnje stanje uspešna samo, če bi oškodovanec kot tožilec opravičil vzrok, da sodišča prve stopnje ni mogel pravočasno obvestiti o spremembi bivališča. Ker pa je v prošnji navajal povsem druge vzroke, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba oškodovanca kot tožilca B. H. se z a v r n e kot neutemeljena.
[JEDRO]
Če oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje oškodovanca kot tožilca, vložen zaradi nesprejema vabila na glavno obravnavo z dne 14. 10. 1999. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev in ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa ob razveljavitvi vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena. Predvsem oškodovanec kot tožilec ni z ničemer opravičil razloga, zakaj sodišču prve stopnje ni pravočasno sporočil spremembe bivališča. Pa tudi s priloženimi dopisi ni dokazal, da je v času vabljenja na glavno obravnavo bival na znanem naslovu, na katerega je sodišče prve stopnje poslalo vabilo. Zato njegovo zaslišanje o vzroku za nemožnost vabljenja ni bilo potrebno. Tako zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni izkazana. Sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da oškodovanec kot tožilec na znanem naslovu ne stanuje, ni bilo dolžno vabiti v skladu z II. odst. 121.
člena Zakona o kazenskem postopku. Tak način pride v poštev le v primeru, da mu na nespremenjenem naslovu ni bilo mogoče vročiti vabila. Na vrnjenem vabilu pa je bil naveden novi naslov, kamor je bilo vabilo sicer poslano; sodišče druge stopnje poudarja, da tudi ta vročitev ni uspela zaradi ponovne preselitve. V tej fazi kazenskega postopka bi bila vrnitev v prejšnje stanje uspešna samo, če bi oškodovanec kot tožilec opravičil vzrok, da sodišča prve stopnje ni mogel pravočasno obvestiti o spremembi bivališča. Ker pa je v prošnji navajal povsem druge vzroke, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.
Iz teh razlogov pritožbi ni bilo ugoditi.