VSL sklep III Cp 689/2004 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, sklep o domiku in dne 15.5.2003 opravljena javna dražba se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31.7.2003 sklenilo, da se nepremičnina, vpisana pri vl. št. k.o. , ki predstavlja zemljiškoknjižno telo I (parc. št. - pašnik v izmeri 160 m2 in stavbišče v izmeri 62 m2 ter parc. št. - pašnik v izmeri 66 m2) ter zemljiškoknjižno telo II (počitniška hišica na parc. št. brez zemljišča), domakne najboljši ponudnici upnici V. Š. iz P. Iz pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/2003 - prvo prečiščeno besedilo, do 2/2004; v nadaljevanju ZPP) se zoper sklep o domiku pritožuje dolžnik.

Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep in prvo javno dražbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se je dan pred javno dražbo telefonično obrnil na sodnico in glede na to, da ima kot solastnik nepremičnine po določbi 3. odst. 66. člena Stvarnopravnega zakonika predkupno pravico, najavil svojo udeležbo na dražbi. Sodnica je odločno izjavila, da mu udeležbe na dražbi ne bo dovolila, sklicujoč se na določilo 187. člena ZIZ. To pravico mu je sodišče ponovno odreklo na sami javni dražbi.

Pritožnik meni, da je sodišče postopalo nezakonito. Nasprotni udeleženec v postopku delitve solastnega premoženja, ki ga določa nepravdni postopek, v izvršilnem postopku dobi naziv dolžnika le formalno, ne more in ne sme pa deliti materialnega položaja in usode dolžnika, saj ni nikomur ničesar dolžan. Cilji in načela nepravdnega postopka se zaradi tehnike delitve solastne nepremičnine ne morejo preleviti v cilje in načela izvršilnega postopka. S tem, ko je sodišče le in povsem gramatikalno razlagalo določila 187. člena ZIZ, je dolžniku onemogočilo udeležbo na prvi javni dražbi, zaradi česar je storilo že citirano absolutno bistveno kršitev postopka.

Pritožba je utemeljena. Solastnik ima pravico praviloma ob vsakem času zahtevati delitev solastne stvari (1. odst. 16. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/80 - 36/90; v nadaljevanju ZTLR). Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari, če se ne morejo sporazumeti, pa o delitvi solastne stvari odloči sodišče (4. odst. 16. člena ZTLR). Sklep, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička med solastnike (civilna delitev solastne stvari), sodišče sprejme v primeru, da solastne stvari ni mogoče razdeliti v naravi (4. odst. 70.

člena Stvarnopravnega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, št. 87/2002; v nadaljevanju SPZ). Javna sodna prodaja se opravlja po pravilih nepravdnega postopka o prostovoljni cenitvi in prodaji stvari iz 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88; v nadaljevanju ZNP), vendar le, če to predlagajo vsi solastniki skupaj v največ 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila civilna delitev odrejena (prostovoljna javna prodaja). Če ta rok brezuspešno preteče, če torej v omenjenem času soglasni predlog udeležencev za prostovoljno cenitev in prodajo ni vložen, pa se (nepravdni) postopek, ki je že tekel, nadaljuje s tako imenovano prisilno ali izvršilno javno prodajo, to je prodajo stvari po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 51/98 - 16/2004; v nadaljevanju ZIZ) o razdelitvi stvari (tako 2. odst. 123.

člena ZNP). Okrajno sodišče v K. je v nepravdnem postopku s sklepom, opr. št. z dne 19.3.1998, odločilo, da se delitev solastnega premoženja udeležencev tega postopka opravi s sodno prodajo (glej priloga A2). Na podlagi vloženega predloga V. Š. je šteti, da se udeleženca (solastnika) nista mogla sporazumeti za prostovoljno prodajo, temveč je bila potrebna prisilna javna prodaja solastne stvari. Kadar se prodaja stvari opravi po določbah ZIZ, se kot izhodiščna določba uporabi določba 236. člena ZIZ. Če je treba na podlagi izvršilnega naslova stvar zaradi razdelitve prodati, se prodaja opravi po določbah ZIZ o izvršbi na nepremičnine oz. premičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih ne sporazumejo drugače. Tako se lahko stranke dogovorijo za prodajo z neposredno pogodbo, za kakšen drugačen način prodaje ali drugačne pogoje prodaje, itd.

Bistvenega pomena za obravnavano zadevo je, da se pri razdelitvi stvari z njeno prodajo ni mogoče opreti na vse določbe o prodaji premičnin oziroma nepremičnin. Čeprav je odsotnost sporazuma med udeleženci (solastniki) resda privedla do prisilne javne prodaje solastne stvari po določbah izvršilnega zakona, se na ta način ni ustvaril upniško-dolžniški značaj medsebojnega razmerja. Za postopek civilne razdelitve solastnih nepremičnin zato po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev (solastnikov) v odnosu do solastne stvari.

Tistega izmed solastnikov, ki ni predlagatelj, ampak nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari, zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe. Slednji ne more plačati dolga drugače kot s prisilno prodajo stvari, medtem ko ima vsak izmed solastnikov pravico do določenega dela izkupička od prodaje stvari. V tem postopku se zato ne more uporabiti pravilo ZIZ, ki pri javni dražbi eno stranko (dolžnika) izključuje kot kupca (lastne) stvari (187. člen ZIZ). Še več, po oceni pritožbenega sodišča se javne dražbe zaradi prisilne prodaje solastne stvari kot potencialni kupec ne sme udeležiti noben solastnik, saj bi se v tem primeru vrnili v fazo ene izmed oblik fizične delitve stvari, za katero je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da ni mogoča.

Če bi dopustili, da se javne dražbe kot dražitelj udeleži solastnik (ali več solastnikov), ki bi s stavljanjem ponudb lahko vplival na končno prodajno ceno, ob morebitni najugodnejši ponudbi pa bi bil tudi oproščen dela kupnine, bi to pomenilo derogacijo temeljne določbe pri civilni delitvi, po kateri se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Pritožbenemu sodišču so sicer znana nekatera stališča sodišč z območja bivše SFRJ, po katerih se javne dražbe zaradi prodaje solastne ali skupne stvari kot kupci lahko udeležujejo tudi vsi solastniki oziroma skupni lastniki (npr. odločba Vrhovnega sodišča BiH iz leta 1986, Bilten VS BiH 4/86, stran 38, in druge).

Vendar pa pravni argumenti, s katerimi so sodišča v obravnavanih zadevah utemeljevala svoje odločitve, niso prepričljivi. Pravilno sicer poudarjajo enakopravnost vseh udeležencev (solastnikov oziroma skupnih lastnikov), zanemarjajo pa bistvo civilne prodaje, ki se že po sami naravi stvari lahko opravi le s prodajo stvari tretjim in z razdelitvijo izkupička, ne pa s prodajo enemu od solastnikov (ali skupnih lastnikov). Ker je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno presodilo, da je lahko dražitelj nepremičnine le predlagatelj take prodaje, je bilo treba pritožbi nasprotnega udeleženca (dolžnika) ugoditi, sklep o domiku ter opravljeno dejanje javne dražbe razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365.

čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP in 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno izpelje javno dražbo, tokrat brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev solastne stvari. Določbe 16. člena ZTLR in 2. odst. 123. člena ZNP je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbe 268. člena SPZ, 4. odst. 70. člena SPZ pa na podlagi prehodne določbe 2. odst. v zvezi z 2. alinejo 1. odst. 273. člena SPZ.