VSL sklep III Cp 337/2003 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Poravnava o načinu izvrševanja pravice do osebnih stikov z otrokom, ki je bila sklenjena pred Centrom za socialno delo, ne more predstavljati podlage za naložitev plačila sodnih penalov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za določitev sodnih penalov. V razlogih je navedlo, da dogovor o načinu izvrševanja osebnih stikov, ki je bil sklenjen v obliki zapisnika pred Centrom za socialno delo, ne predstavlja veljavne upravne poravnave, saj se tiče statusnega razmerja.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik in navaja, da poravnava ni v nasprotju s prisilnimi predpisi, saj ne gre za strogo statusno razmerje, s katerim bi se urejal status določene osebe. Dogovor o osebnih stikih z otrokom zato ni neveljaven.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da se pravica do osebnih stikov z otrokom ne tiče statusnega razmerja. Tako kot pravica do preživnine je namreč le posledica določenega družinskopravnega statusa. Razen tega pa se v konkretnem primeru stranki niti nista dogovorili o tej pravici, marveč le o načinu njenega izvrševanja. Predmet njunega dogovora pred Centrom za socialno delo torej ni bila sama pravica do osebnih stikov, marveč le način kako naj se izvršuje oziroma kakšna naj bo oblika stikov med očetom in sinom.

Razen tega organ, ki vodi upravni postopek, po uradni dolžnosti kontrolira poravnavo. Če ugotovi, da bi bila poravnava v škodo javni koristi, morali ali pravni koristi drugih, ne privoli v sklenitev poravnave in izda o tem poseben sklep (2. odstavek 137. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Situacija je torej primerljiva s pooblastili sodišča v postopkih za razvezo zakonske zveze, ko je primarnega pomena sporazum staršev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. Le če se o tem niso sporazumeli, ali če njihov sporazum ni v skladu s koristmi otrok, odloči sodišče, ali naj vsi otroci ostanejo v varstvu in vzgoji pri enem izmed njiju ali naj ostanejo pri enem, drugi pri drugem, ali naj se zaupajo kaki tretji osebi ali zavodu (2. odstavek 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

Kljub temu pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Predpostavka za naložitev plačila sodnih penalov je med drugim tudi, da gre za obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ki se sodno izvrši (212. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Poravnava, sklenjena v upravnem postopku, ki se ne glasi na denarno obveznost, pa ne spada med sodno izvršljive upravne odločbe. Med te spadajo namreč le tiste, pri katerih se opravi prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika (2. odstavek 288. člena ZUP, prim. tudi 2. odstavek 17. člena ZIZ).