VSK sodba I Cpg 191/2003 · Višje sodišče v Kopru

Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Skladno s 3. odst. 311. čl. ZPP se lahko izda sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti stvari, ki so bile dane v najem, še preden preneha to razmerje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) nalog Okrajnega sodišča v P., opr.št. R 14/2001 z dne 15.2.2001, vzdržalo v veljavi tako, da je tožena stranka H. d.o.o. dolžna dne 1.10.2002, izprazniti najeti poslovni prostor Hotel L., ki ga uporablja za opravljanje hotelske dejavnosti in ga prostega od oseb in stvari izročiti najemodajalcu M. G. d.d., ter tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 10.500,00 SIT, v roku 8 dni; II.) toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 91.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2002 do plačila, v roku 8 dni.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno spremembo tako, da višje sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke stroškovno zavrne. V pritožbi opozarja, da sodišče z napadeno sodbo nalaga toženi stranki izpolnitev obveznosti, ki še ni zapadla, saj sta stranki pogodbenega najemnega razmerja določili nov rok oziroma datum izpraznitve poslovnega prostora, to je, 1.10.2002, ta dan pa še ni dospel, zato tožena stranka ni v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, ker njena obveznost izpraznitve ob sojenju še ni zapadla.

Tožena stranka pa ni bila v zamudi niti v času, ko je tožeča stranka v nasprotju z najemno pogodbo in pred dogovorjenim rokom odpovedala najemno razmerje, novacija osnovnega najemnega razmerja z novim in v času sojenja ter vložitvi pritožbe nedospelim datumom izpraznitve (1.10.2002), pa spreminja toženkino obveznost izpraznitve do 1.10.2002 tako, da izrek napadene sodbe ne more graditi na prvotnem pogodbenem razmerju, ki sta ga pogodbeni stranki spremenili z dogovorom z dne 26.7.2002, tožeča stranka pa tudi nima pravnega interesa za sodno varstvo nezapadle obveznosti.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Res je, da 1. odst. 311. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave in da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo 29.8.2002, z njo pa je toženi stranki s 1.10.2002 naložilo izpraznitev in izročitev poslovnega prostora, ki je naveden v izreku; vendar pa 3. odst. 311. čl. ureja tudi obravnavano sporno situacijo, saj določa, da se lahko izda sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti stvari, ki so bile dane v najem, še preden preneha to razmerje.

In ravno to je storilo sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo, tako da ne drži pritožbena trditev, da je bila toženi stranki nezakonito naložena izpolnitev obveznosti in da tožeča stranka nima pravnega interesa za sodno varstvo nezapadle obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na dogovoru z dne 26.7.2002, s katerim sta se pravdni stranki dogovorili, da se (predaja in) prevzem spornega poslovnega prostora izvede 1.10.2002 in je tožeča stranka spremenila svoj prvotni tožbeni zahtevek, temelječ na pogodbi z dne 30.7.1994 z aneksi.

Ker pa je bil nalog za izpraznitev poslovnega prostora z dne 15.2.2001, opr. št. R 14/01, izdan na podlagi prej omenjene najemne pogodbe, pritožba pravilno opozarja, da izrek sodbe ne more temeljiti na prvotnem pogodbenem razmerju; sodišče prve stopnje bi zato moralo izdani nalog za izpraznitev razveljaviti in z (navadno) sodbo odločiti o izpraznitvenem zahtevku. Ker pa ta kršitev določb pravdnega postopka ni vplivala na pravilnost odločitve v obravnavani zadevi (katera meri na izpraznitev poslovnega prostora), zaradi česar gre le za kršitev po 1. odst. 339.

čl. ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.