VSC sklep Cp 1036/2003 · Višje sodišče v Celju

Pritožba se z a v r n e in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje. Upnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V primeru obstoja izvršljive odločbe niso podani pogoji za podaljšanje že (v drugem izvršilnem postopku) izdane predhodne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za podaljšanje predhodne odredbe, izdane s sklepom sodišča prve stopnje z dne 2. 8. 2002, opr. št. I .... Proti takšnemu sklepu je upnica vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku in "kršitve določb" Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Najprej meni, da je izpodbijan sklep nerazumljiv in v nasprotju z določili ZIZ, zlasti določilom čl. 259 ZIZ. Poudarja, kako je ona predlagala zavarovanje še nezapadlih občasnih dajatev, kot je pogoj za izdajo predhodne odredbe po čl. 259 ZIZ, ter nadalje, da je predlagala podaljšanje zavarovanja za eno leto in ne več kot za eno leto, vse kot določa čl. 259/I ZIZ.

Meni, da je namen zavarovanja tudi s predhodno odredbo, kot jo ona predlaga, da se zavaruje tudi takšna terjatev, kot jo ima upnica v obravnavanem primeru. Sklicuje se tudi na čl. 408 ZPP, ki da ga je sodišče "prezrlo." Pritožba ni utemeljena. Upnica je dne 7. 5. 2003 vložila pri sodišču prve stopnje predlog za podaljšanje predhodne odredbe, izdane sicer s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 2. 8. 2002, opr. št. I .... S cit. sklepom z dne 2. 8. 2002 je bila namreč dovoljena izvršba zaradi izterjave preživnine upnice zoper dolžnika in sicer od dne 1. 6. 1998 do 30. 6. 2002, po nazadnje 21.931,00 SIT mesečno in je bila s cit. sklepom izdana tudi predhodna odredba v zavarovanje še nezapadlih preživninskih zneskov upnice od dne 1. 7. 2002 do dne 30. 6. 2003, tudi po 21.931,00 SIT mesečno. V cit. izvršilnem postopku opr.

št. I ... je bilo torej ugodeno zavarovanju preživninske terjatve upnice napram dolžniku za eno leto za naprej s predhodno odredbo in sicer do dne 30. 6. 2003. V obravnavanem postopku zavarovanja je torej upnica predlagala podaljšanje cit. (v drugem izvršilnem postopku) izdane predhodne odredbe. Najprej ni podan zatrjevani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. tč. čl. 239/II ZPP. Izpodbijani sklep ni v nasprotju sam s seboj, pravilno pa so tudi uporabljena določila ZIZ, ki urejajo predhodne odredbe. Tako določilo čl. 257 ZIZ ureja pogoje za predhodno odredbo in pove, da sodišče izda takšno predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

V obravnavanem primeru ni podan pogoj obstoja odločbe, ki še ni izvršljiva. Upnica razpolaga z izvršljivo odločbo, ki je bila podlaga že pod opr. št. I 02/02504 dovoljeni izvršbi. Nadalje je v konkretnem primeru sodišče pravilno uporabilo tudi določilo čl. 259/I ZIZ. To določilo ZIZ pojasni, da sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za še nezapadle zneske, med drugim zakonite preživnine, samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Glede na cit. določilo čl. 259 ZIZ ima sicer prav upnica, da je predlagala podaljšanje začasne odredbe le za zneske preživnine, ki bodo zapadli v enem letu od predlaganega dneva podaljšanja in ne za več.

Vendar pa je upnica spregledala določilo čl. 263/III ZIZ, ki ureja podaljšanje že izdane predhodne odredbe. V primeru podaljšanja že izdane začasne odredbe in sicer, če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, poteče, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odločba izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem, da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana. V obravnavanem primeru so podani torej pogoji za izdajo nove začasne odredbe, ki pa jo je mogoče vložiti tudi v skladu z določili ZIZ, to je istočasno s predlagano izvršbo, seveda v primeru kot je konkreten, ko upnica razpolaga z izvršljivo odločbo.

Podaljšanje že izdane predhodne odločbe pa je možno le v primeru obstoja pogojev po čl. 263/III ZIZ, kar pa ne obstojijo v konkretnem primeru, kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče. Bistveno je, da je odločba, (ki je bila tudi že podlaga že izdani predhodni odredbi, v izvršilnem postopku pri istem prvostopenjskem sodišču pod opr. št. I ...) izvršljiva in torej ni podan primer iz III. odst. 263. čl. ZIZ, ko odločba, na podlagi katere je bila izdana prejšnja predhodna odredba, še ni izvršljiva. Glede na navedeno niso podani pritožbeni razlogi in je sodišče druge stopnje sklenilo kot v izreku tega sklepa, ob uporabi določila čl. 365/I,tč. 2 ZPP, v zv. s čl. 15 ZIZ.

Upnica s pritožbo ni uspela in zato sama trpi svoje pritožbene stroške (čl. 165 in 154/I ZPP, v zv. s čl. 15 ZIZ).