Sodba II Ips 517/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključkom sodišč o veljavnosti sklenjene darilne pogodbe. Ker je bila pogodba tudi izvedena v zemljiški knjigi (pridobitni način), za nastanek toženkine lastninske pravice ni bistveno, če je imela zemljišče v posesti. Tožnik, ki je sklenil z A. G. darilno pogodbo za primer smrti šele dne 9.1.1985, z njo ni mogel pridobiti zemljišča, ki ni bilo več last darovalke.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe z dne 27.3.1978, sklenjene med pokojno A. G. in toženko D. K. ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis tožnikove lastninske pravice pri vl.št. 905 k.o. R. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je imel kmetijo v posesti od leta 1970 dalje in je vanjo dvajset let vlagal, da bi jo izboljšal. Šele v letu 1989 je izvedel, da sporne njiva ni njegova. Ni res, da bi imeli toženka oziroma njena mati to zemljišče v posesti od leta 1970 do 1985. Ko je mati z darilno pogodbo za primer smrti dne 29.1.1985 podarila zaščiteno kmetijo, je bilo v njej vsebovano tudi sporno zemljišče. Končno še navaja, da je bila kmetija zaščitena že v letu 1975 in da toženka, ki nima statusa kmeta, ni imela pogojev za pridobitev kmetijskega zemljišča. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo. Revizija ni utemeljena. Tožnik v reviziji ni pojasnil, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vendar je ugotovilo, da omenjena kršitev postopka ni podana. Obrazložitev revizije vsebuje v glavnem ugovore dejanskim ugotovitvam sodišč. S temi revizijskimi navedbami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Revizijsko sodišče je na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje vezano. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila dne 27.3.1978 sklenjena darilna pogodba, s katero je A. G. darovala parceli št. in k.o. R. toženki, ki je bila tedaj še mladoletna. Pogodba je bila sklenjena v skladu s tedaj veljavnimi predpisi in tudi zemljiškoknjižno izvedena. Čeprav je postala kmetija A. G. zaščitena že v letu 1975, ob sklenitvi darilne pogodbe še ni bilo omejitev glede razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, ki jih je za kmete in lastnike zaščitenih kmetij uvedel 29.čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključkom sodišč o veljavnosti sklenjene darilne pogodbe. Ker je bila pogodba tudi izvedena v zemljiški knjigi (pridobitni način), za nastanek toženkine lastninske pravice ni bistveno, če je imela zemljišče v posesti. Tožnik, ki je sklenil z A. G. darilno pogodbo za primer smrti šele dne 9.1.1985, z njo ni mogel pridobiti zemljišča, ki ni bilo več last darovalke. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).