VSM sklep I Kp 198/2003 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožbi obs. S. B. se deloma ugodi in sklep sodišča prve stopnje v odločbi o plačilu povprečnine z razveljavitvijo odpravi, v ostalem pa se pritožba obsojenega zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Utemeljena pa je pritožba obsojenega v delu, ko se pritožuje glede odmerjene povprečnine. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da postopek glede obnove kazenskega postopka sploh še ni stekel, saj je bila zahteva za obnovo zavržena, zato obsojeni ni dolžan plačati povprečnine. Podana namreč ni formalna predpostavka iz člena 98/a ZKP, da se mora postopek že začeti, kar v obravnavanem primeru ni bil slučaj, saj postopek za obnovo ni stekel. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenega v zvezi s povprečnino in izpodbijani sklep v tem delu z razveljavitvijo odpravilo, kot izhaja iz njegovega izreka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo obsojenca za obnovo kazenskega postopka, ki jo je podal dne 03.06.1998, na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrglo. Po členu 98/a ZKP je obsojenemu v skladu s tretjim odstavkom 96. člena istega zakona naložilo plačilo povprečnine v višini 60.000,00 SIT. Zoper ta sklep se je pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter odločbe o povprečnini. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in dovoli obnovo, podrejeno pa, da odpravi odločitev o odmeri povprečnine.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi na podlagi katerih je sodišče prve stopnje po določbi člena 413/I ZKP zavrglo zahtevo obsojenega za obnovo kazenskega postopka. Tako svojo odločitev je v napadenem sklepu ustrezno obrazložilo in pritožba, ki ne prinaša ničesar novega, pravilnost sklepa sodišča prve stopnje ne more omajati. Obsojeni v pritožbi namreč le ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Tako tudi tokrat ne navaja nobenega takšnega dejstva oziroma dokaza, o katerem že ne bi bilo odločeno oziroma bi bil razlog za obnovo postopka.

Na navedene dokaze iz zahteve za obnovo, se je obtoženi namreč skliceval že v rednem postopku in je to dejstvo že bilo obravnavano tako pri višjem sodišču, ki je obdolženca spoznalo za krivega, kakor tudi pri Vrhovnem sodišču RS, ki je odločalo o pritožbi zoper sodbo. Glede na navedeno in ker se v preostalem obsojeni v pritožbi zavzema za drugačno oceno že v rednem postopku zbranega dokaznega gradiva, v prepričanju, da je dokazna ocena, ki je bila sprejeta, zmotna, pritožba obsojenega ne more biti uspešna. Utemeljena pa je pritožba obsojenega v delu, ko se pritožuje glede odmerjene povprečnine.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da postopek glede obnove kazenskega postopka sploh še ni stekel, saj je bila zahteva za obnovo zavržena, zato obsojeni ni dolžan plačati povprečnine. Podana namreč ni formalna predpostavka iz člena 98/a ZKP, da se mora postopek že začeti, kar v obravnavanem primeru ni bil slučaj, saj postopek za obnovo ni stekel. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenega v zvezi s povprečnino in izpodbijani sklep v tem delu z razveljavitvijo odpravilo, kot izhaja iz njegovega izreka.