VSC sklep Kp 8/2001 · Višje sodišče v Celju

Pritožba obsojenega A. B. se z a v r n e kot neutemeljena.

[JEDRO] Med objektivne okoliščine, ki se upoštevajo pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti, spada tudi vrsta kaznivega dejanja. Zato obsojeni zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po čl. 201/2 KZ, ne more biti deležen takšnega načina izvršitve kazni tri mesece zapora.

[OBRAZLOŽITEV] Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog obsojenega A. B. za izvršitev kazni zapora z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Obsojeni A. B. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, opr. št. K 60/98, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju pravnomočno obsojen na kazen treh mesecev zapora, zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po členu 201/II KZ. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožil obsojeni A. B. po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal,da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje dvomi v zdravstveno ustanovo "Z. d.o.o." iz R. S., saj po oceni pritožbenega sodišča iz zdravstvenega dokumenta te ustanove izhaja, da obsojeni sicer ima zdravstvene težave, ki pa naj jih premaguje predvsem na preventiven način (jemanje zdravil, zmanjšanje telesne teže, izogibanje težkim fizičnim naporom). V pritožbi obsojeni tudi sam navaja, da ni nezmožen za delo, ki ga opravlja kot policist. Tako očitno zdravstveno stanje obsojenega vendarle ni tako slabo, kot ga je skušal prikazati sam, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ni res, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo subjektivnih okoliščin obsojenega. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so bile pri odločanju upoštevane vse objektivne in subjektivne okoliščine obsojenega. Sodišče prve stopnje pa je naravo storjenega kaznivega dejanja, ko je šlo za večkratna nasilna dejanja in dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na škodo mladoletnega otroka obsojenega, upravičeno štelo kot okoliščini, ki ne dopuščata ugoditvi predlogu obsojenega. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo poročila Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah, čeprav ne gre prezreti dejstva, da v centru družine obsojenega od leta 1998 niso več obravnavali. Po oceni pritožbenega sodišča bo lahko mati otrok v času prestajanja kazni zapora obsojenega poskrbela za otroka tako v materialnem smislu, kot tudi v smislu prisotnosti in pozornosti do otrok. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov dejansko stanje ugotovilo popolno in pravilno in ni potrebno izvajati dokazov, ki jih je v pritožbi predlagal obsojeni. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je obsojeni že na prestajanju zaporne kazni, kar je razvidno iz odločbe Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, številka ... z dne 21.12.2000, zato je predlog obsojenega za začasno odložitev pričetka prestajanja kazni zapora brezpredmeten. Pri odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče v skladu s členom 402/V Zakona o kazenskem postopku preizkusilo izpodbijani sklep tudi po uradni dolžnosti, vendar pri tem ni zasledilo kršitev. V pritožbi ni obrazloženo, v čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka ali kazenski zakon.