Sklep II Ips 58/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 SIT, da bi bila revizija dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženec opustiti hojo in vožnjo po južnem delu tožničine parcele št. 353/2 k.o... Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) in predlaga, da revizijsko sodišče postopa po 394. in 395. čl. ZPP. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. ZPP). Revizija ni dovoljena. V tožbi, ki je bila vložena dne 31.8.1993, je navedena vrednost spornega predmeta 50.000,00 Sit. Od 5.12.1992 dalje velja zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki v 9. členu določa med drugim, da se za desetkrat zvišajo denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta v drugem in tretjem odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku ( Ur.l. SFRJ št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90). S tem zakonom je bilo torej določeno, da mora vrednost spornega predmeta v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom presegati znesek 80.000,00 Sit, da bi bila revizija dovoljena. Novela ZPP z dne 13.4.1990 (Ur.l. SFRJ 20/90), s katero je bila pred tem nazadnje določena mejna vrednost za dovoljenost revizije, je v 1. členu določila znesek iz drugega in tretjega odstavka 382.čl. ZPP na 8.000 tedanjih dinarjev. Desetkratno povečanje iz 9. člena prej navedenega zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov se nanaša na ta znesek. Ker vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne zadostuje za dovoljenost revizije, je revizijsko sodišče postopalo po 392.čl. ZPP in je revizijo tožeče stranke zavrglo.