VDS sklep Pdp 1575/2003 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek redne odpovedi s ponudbo nove pogodbe ni skladen z določbami 90. in 88. čl. ZDR, pri čemer je bistveno: - da tožena stranka ni izkazala poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) in - da tožniku ni istočasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, kar bi glede na 1. odstavek 90. člena ZDR morala storiti.

Navedene pomanjkljivosti kažejo na to, da redna odpoved ni zakonita in da je tožnikova terjatev verjetno izkazana, ker pa so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 272. člena ZIZ je sodišče utemeljeno izdalo začasno odredbo po 5. točki 273. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče zadržalo izvršitev dokončne odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 30.6.2003, ter toženi stranki naložilo, da mora tožniku obračunati bruto nadomestilo plače v dosedanji višini in mu izplačati neto nadomestilo po vsakokratnem mesečnem fondu ur z dodatkom za delovno dobo do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse do pravnomočno končanega delovnega spora v tej zadevi, opr.št. III Pd 1015/2003, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani po tožbi z dne 29.7.2003 (I. točka izreka). Izdalo pa je začasno odredbo, s katero je toženi stranki naložilo, da mora v prid predlagatelju obračunati bruto nadomestilo plače v višini 340.000,00 SIT (bruto) in po poplačilu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo, od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec do pravnomočno končanega delovnega spora v tej zadevi (1. odstavek II. točke izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v zvezi z začasno odredbo povrniti stroške postopka v višini 131.340,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (2. odstavek II. točke izreka).

Zoper II. točko navedenega sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče prve stopnje verjetnosti terjatve sploh ni obrazložilo, ampak se pri tem le sklicuje na stališče pritožbenega sodišča s tem v zvezi. Tožena stranka je postopek prenehanja delovnega razmerja izpeljala pravilno, saj je v skladu z 90. členom ZDR istočasno z odpovedjo ponudila tožeči stranki novo pogodbo o zaposlitvi na delovno mesto "strokovni sodelavec za izterjavo" za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar se v roku 30 dni tožeča stranka ni izjasnila in je zavrnila podpis nove pogodbe. Izdana odpoved delovnega razmerja tožene stranke z odpovednim rokom 45 dni je v skladu z določili 92. člena ZDR. Ker je delavec z dopisom z dne 23.6.2003 pisno odklonil podpis nove pogodbe o zaposlitvi, se je delavcu odpovedala pogodba o zaposlitvi na podlagi določb veljavnega ZDR, ki se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odločitev tožene stranke je povsem zakonita, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravno zmotna, saj terjatev tožeče stranke ni izkazana kot verjetna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja tožena stranka s pritožbeno navedbo, da prvostopenjsko sodišče sploh ni obrazložilo verjetnosti terjatve. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen. Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so pomembna za pravilno odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka verjetno izkazala svojo terjatev. Neutemeljene in protispisne so pritožbene navedbe tožene stranke, ki zatrjuje, da je postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlivi iz poslovnega razloga izpeljala pravilno. Iz listin v spisu, kakor tudi iz podatkov iz priloženega spisa III Pd 869/2003 (tožba z dne 20.6.2003 na ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepa o razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi z dne 21.5.2003), namreč izhaja ravno nasprotno. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe ni bila podana v skladu z določbami 1. odstavka 90. člena ZDR oz. 88. člena ZDR. Kot je bilo ugotovljeno v dosedanjem postopku, je tožena stranka tožnika predčasno razrešila z delovnega mesta direktorja poslovalnice brez navedbe utemeljenega razloga, in mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "strokovni sodelavec za izterjavo". Potem, ko ponujenega delovnega mesta ni sprejel, mu je izdala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga, ki naj bi bil v tem, da je bil tožnik predčasno razrešen z delovnega mesta direktorja poslovalnice in je ponujeno delovno mesto odklonil), ne da bi upoštevala določbe 90. in 88. člena ZDR. Tako izveden postopek redne odpovedi s ponudbo nove pogodbe ni skladen s citiranimi določbami ZDR, pri čemer je bistveno: - da tožena stranka ni izkazala poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR (prenehanje potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca) in - da tožniku ni istočasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, kar bi glede na 1. odstavek 90. člena ZDR morala storiti.

Navedene pomanjkljivosti v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kažejo na to, da redna odpoved ni zakonita in da je tožnikova terjatev verjetno izkazana. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča v zvezi z obstojem prvega pogoja za izdajo začasne odredbe povsem pravilen.

Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur.l. RS, št. 51/98, 75/2002), ki določa pogoje za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izdalo začasno odredbo po 5. točki 273. člena ZIZ.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.